V četrtek, ko se je na Wall Streetu že končal teden, je Dow Jones pridobil več kot sto točk. Na dobro voljo vlagateljev je vplival tudi uspešen borzni debi podjetij Pinterest in Zoom Video Communications. V primerjavo s ceno v javni prodaji je tečaj Zooma poskočil kar za 72 odstotkov, Pinteresta pa za 28 odstotkov. Foto: Reuters

"Kaže, da se svetovno gospodarstvo ohlaja, kar velja tudi za evrsko območje. ECB se je že odzval na te spremembe. Na zadnji seji smo potrdili, da bomo nadaljevali program reinvestiranja v okviru ukrepov kvantitativnega sproščanja, prav tako smo potrdili namero, da obrestne mere ohranimo nespremenjene vsaj do konca letošnjega leta. Tretji ukrep kot odziv na spremenjene razmere je zaveza, da bomo nadaljevali kreditiranje evropskega bančnega sistema," je po vrnitvi iz Washingtona, kjer je potekal vrh IMF-ja in Svetovne banke, za Odmeve povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. K sreči je Slovenija na morebitno krizo pripravljena veliko bolje, kot je bila pred dobrimi desetimi leti: "Slovenski bančni sistem je v precej boljši kondiciji kot ob izbruhu prejšnje krize. Dokapitaliziranost bank je nad povprečjem evrskega območja, bolje so pripravljene tudi glede deleža slabih posojil, ta je nižji od šestih odstotkov, predvsem pa so banke bolje nadzorovane," meni Vasle.

Cene nafte so na novem letošnjem vrhu. Zahodnoteksaška lahka nafta se je na tedenski ravni podražila že sedmič zapored, cena za sod je okrog 64 dolarjev. Za brent je treba plačati okrog 72 dolarjev. Foto: Reuters

Kitajska rast višja od napovedi
Od kod grozi glavna grožnja, katero pomembno gospodarstvo bo imelo prvo večje težave? ZDA očitno ne, rast je še vedno razmeroma visoka, zadnji podatki pa spodbudni: prodaja na drobno je marca v primerjavi z mesecem prej porasla za 1,6 odstotka, kar je nad pričakovanji. Ker je potrošnja v ZDA glavno gibalo gospodarskega uspeha, je to zelo pomembno. Tudi Kitajska je zadnji teden pozitivno presenetila, ko je objavila podatek, da je bila rast BDP-ja v prvem letošnjem četrtletju 6,4-odstotna v primerjavi z istim lanskim obdobjem. Carinska vojna z ZDA očitno za zdaj ni pustila hujših posledic, delno tudi zato, ker je kitajska vlada odredila dodatne spodbujevalne ukrepe. Nekatere investicijske banke so že zvišale oceno celoletne kitajske rasti. Analitiki banke Citi, na primer, menijo, da bo rast letos 6,6-odstotna in ne 6,2-odstotna, kot so menili v zadnji analizi, seveda če bo izpolnjena glavna predpostavka, da bosta Washington in Peking sklenila trgovinski dogovor.

Italija novo krizno žarišče?
Več težav ima Evropa. Med državami, kjer so najbolj znižali oceno letošnje gospodarske rasti, je na prvem mestu Italija. BDP naj bi letos namesto enega odstotka porasel za vsega 0,2 odstotka. Če sploh ‒ pri OECD-ju namreč pravijo, da bo Italija v rahli recesiji. Lani je bila rast 0,9-odstotna, a je BDP tako v tretjem kot v četrtem četrtletju nazadoval, tako da je Italija uradno že v recesiji. Vlada Giuseppa Conteja je napovedala, da bo potrebna dodatna zadolžitev. Proračunski primanjkljaj naj bi letos dosegel 2,4 odstotka, kar je seveda več, kot je italijanska vlada obljubljala Evropski komisiji, ki lani jeseni sprva ni potrdila predloga italijanskega proračuna. Italijanski dolg naj bi naslednje leto z že tako vrtoglavih 130 odstotkov porasel na 134 odstotkov BDP-ja. V absolutnem znesku je Italija z 2,38 bilijona evrov najbolj zadolžena evropska država. Italijanski bančni sistem ima za 400 milijard evrov italijanskih obveznic, kar je dodatna grožnja.

Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle v Odmevih o aktualnih finančnih temah

Grčija spet uživa zaupanje finančnih trgov
Če so v Italiji razmere zaostrene, pa se Grčija, ki je pred leti močno ogrozila stabilnost evrskega območja, pogumno postavlja na noge. Država je na začetku marca uspešno izdala 10-letne obveznice, zahtevana donosnost tega papirja pa je na kapitalskih trgih v zadnjih dneh zdrsnila na 3,3 odstotka, kar je najmanj po septembru 2005. Cene grških državnih obveznic torej naraščajo, in kdor je leta 2015 zaupal načrtom vlade Aleksisa Ciprasa in kupil te obveznice, mu je vložek v tem obdobju prinesel že več kot 230-odstotni donos. Vložek v primerljivo nemško obveznico je prinesel le sedemodstotni donos. Tudi borza v Atenah je dobila vetra v jadra. Vodilni indeks ASE je od začetka leta porasel za 26 odstotkov. Gre za drugo najvišjo rast letos med 94 opazovanimi indeksi po svetu.

Donosnost petletne državne obveznice nižja od ameriške
Grška brezposelnost, ki je bila septembra 2013 kar 27,8-odstotna, je januarja pri 18,5 odstotka dosegla najnižjo raven po juliju 2011. Boljše razmere odraža tudi donosnost petletne grške obveznice (2,25 odstotka), ki je celo zdrsnila pod donosnost primerljive ameriške obveznice (2,37 odstotka). Atene želijo čim prej odplačati posojilo, ki so ga od evropske trojke prejele v okviru zadnje tranše reševalnega paketa (15 milijard evrov lani junija), tako da so zaprosile, da bi letos in naslednje leto predčasno odplačale del posojila. Gre za 3,7 milijarde evrov po obrestni meri pet odstotkov, torej precej nad obrestno mero, ki jo za grški dolg trenutno zahtevajo obvezniški trgi. Predvsem Nemčiji pa ni najbolj všeč, da bi Grki prej odplačali posojilo, saj bi utegnili opustiti reforme, ki so jih v državi uvedli v zameno za pomoč.

Dow Jones (New York)26.554 točk
Nasdaq (New York)7.998 točk
DAX30 (Frankfurt)12.222 točk
Nikkei (Tokio)22.200 točk
SBITOP (Ljubljana)879 točk
10-letne slovenske obveznice0,64 %
10-letne ameriške obveznice2,56 %
EUR/USD1,1245
EUR/CHF1,1407
bitcoin5.350 USD
nafta brent71,98 USD
zlato1.275 USD
euribor (šestmesečni)-0,232 %
Venezuela, nekoč ena najbogatejših držav sveta, je pod vodstvom Nicolasa Madura postala sinonim za gospodarsko bedo. Foto: Reuters

Milijonska inflacija v Venezueli
Kljub vsemu napredku pa je Grčija še vedno na petem mestu Bloombergove lestvice držav, kjer prebivalci živijo v največji bedi. Na neslavni lestvici, ki je na prvih mestih ista kot lani, so pred njo le Turčija, Južna Afrika, Argentina in seveda Venezuela, ki na vrhu "kraljuje" že peto leto zapored. Bloomberg pri izračunavanju indeksa bede upošteva inflacijo in brezposelnost. Letošnja lestvica temelji na ocenah ekonomistov, v prejšnjih letih pa je na uradnih podatkih. Kakšna je uradna inflacija v Venezueli, ni znano, po nekaterih ocenah pa naj bi bila letos večmilijonska. In katere države so se odrezale najbolje? Med 62 državami, ki so vključene v analizo (med njimi ni Slovenije), naj bi bila beda najmanjša na Tajskem, sledijo pa Švica, Japonska, Singapur, Tajvan, Malezija in Češka.

Nafta na novem letošnjem vrhu
Na delniških trgih je bil zadnji teden spodbuden, večina indeksov je na tedenski ravni pridobivala. Newyorški Dow Jones se je povzpel za 0,6 odstotka. Četrtletni poslovni rezultati so v večini primerov boljši od napovedi, ugodna so tudi gibanja na trgu dela. Število zahtevkov za nadomestilo v času brezposelnosti je v ZDA padlo na najnižjo raven v zadnjih 50 letih! Frankfurtski DAX30 je v četrtek (v petek je bila največja borza v Nemčiji zaprta, tako bo tudi jutri) pridobival sedmi dan zapored, od začetka leta se je DAX zvišal že za skoraj 16 odstotkov. Še bolj silovito letos naraščajo cene nafte. Za 159-litrski sod brenta je treba plačati okrog 72 dolarjev, kar je največ v zadnjih petih mesecih. Vzrok za vedno višje cene nafte (gorivo se bo v Sloveniji ta teden spet podražilo) lahko iščemo na strani ponudbe, saj je Opec precej omejil proizvodnjo. Savdska Arabija je februarja izvozila 277 tisoč sodov manj kot januarja, skupni izvoz je padel pod sedem milijonov sodov. Iranski izvoz je aprila po prvih ocenah zdrsnil najniže letos.