Geopolitične napetosti, ki so finančne trge hromile na začetku tedna, so hitro popustile. Atentat na generala Solejmanija je očitno le za nekaj dni omajal zaupanje vlagateljev, zdaj pa že prevladuje prepričanje, da si Donald Trump v volilnem letu ne bo privoščil kakšnega resnega spopada v Perzijskem zalivu, saj bi to lahko močno dvignilo cene nafte in upočasnilo ameriško gospodarsko rast. Ob koncu tedna je za dodaten odmerek optimizma poskrbelo kitajsko ministrstvo za trgovino z napovedjo, da bo prvi del trgovinskega sporazuma med ZDA in Kitajsko podpisan naslednji teden. Na tedenski ravni se je Dow Jones zvišal za 0,7 odstotka, tehnološki Nasdaq pa za 1,8 odstotka. Applove delnice (tečaj je presegel 310 dolarjev) so se samo v petek podražile za poldrugi odstotek, saj sveži podatki kažejo, da je prodaja iPhonov na Kitajskem decembra poskočila za 18 odstotkov. Kmalu se bo v ZDA odprla tudi sezona objav dobičkov zadnjega lanskega četrtletja, analitiki napovedujejo, da bodo ti v primerjavi z istim četrtletjem 2018 nazadovali za 0,6 odstotka.

Kratkoročno je padec zelo verjeten
Ob koncu tedna so vlagatelji veliko pozornosti posvečali podatkom o ameriškem decembrskem trgu dela. Ustvarjenih je bilo neto 145 tisoč delovnih mest, kar je malce manj od pričakovanj in najmanj po lanskem maju. Vseeno to ne more omajati prepričanja, da se v ZDA suvereno nadaljuje najdaljša gospodarska ekspanzija v zgodovini, ki traja že skoraj enajst let. Brez dela je le 3,5 odstotka aktivnega prebivalstva, kar je najmanj v zadnjih 50 letih. Ob še naprej ekspanzivni denarni politiki nadaljnji rekordi na Wall Streetu ne bi smeli biti vprašljivi. Neodvisna raziskovalna družba Longview Economics pravi, da bi lahko indeks S & P 500 letos pridobil še med 10 in 20 odstotki, vendar bi morali biti kupci trenutno previdni, saj je na trgu ta hip preveč pohlepa, delnice so tudi precej drage (povprečni P/E za načrtovane dobičke v naslednjih 12 mesecih je v indeksu S & P pri 18,6, medtem ko je povprečje zadnjega desetletja tik pod 15), zato je kratkoročno pričakovati popravek.

Naftno dogajanje se je hitro umirilo
Pričakovanja, da bo po atentatu na Solejmanija skok cen nafte kratkotrajen, so se uresničila. Če je bilo treba za 159-litrski sod brenta konec prejšnjega tedna plačati več kot 70 dolarjev (največ v zadnjih štirih mesecih), je bila ta petek cena le še 65 dolarjev. Naftni trgovci so bolj kot napetim odnosom med ZDA in Iranom pozornost posvečali vse večji ameriški proizvodnji črnega zlata (ta je pri 12,9 milijona sodih dnevno na rekordno visoki ravni), tako da so cene nafte spet tam, kjer so bile pred 3. januarjem. Predvsem v sredo, ko je Trump opustil načrte za nadaljnje vojaške akcije na Bližnjem vzhodu in ko je bil objavljen podatek o presenetljivi rasti ameriških zalog nafte (vsi so pričakovali precejšen padec zalog), je cena nafte močno padla, ameriška WTI za skoraj pet odstotkov, tako da je zdrsnila pod 60 dolarjev. Analitiki pri banki JPMorgan ohranjajo svojo napoved, da bo brent letos v povprečju vreden slabih 65 dolarjev.