Bazilika svetega Marka v času novembrskih poplav. Foto: EPA
Bazilika svetega Marka v času novembrskih poplav. Foto: EPA

V teh dneh tako poteka analiza načrtovane postavitve 1,2 metra visokih steklenih plošč, ki bi jih postavili vzdolž oboda bazilike, ki stoji na Trgu svetega Marka. Načrtovani stekleni zid bi tako preprečil, da bi voda, ki poplavlja trg, prišla tudi v stik z zidovi bazilike, s čimer bi jih obvarovali pred agresivno korozijo zaradi prisotnosti soli v morski vodi.

Poplavljena mozaična tla preddverja bazilike svetega Marka. Foto: EPA
Poplavljena mozaična tla preddverja bazilike svetega Marka. Foto: EPA

V iskanju rešitve za celotni trg
Preddverje bazilike oziroma narteks je bilo med 10. in 30. novembrom lani, ko so Benetke utrpele hude poplave, poplavljeno skupno kar 250 ur, kar je alarmantna številka. Eden izmed prokuratorjev bazilike svetega Marka Pierpaolo Campostrini je za Corriere della Sera dejal, da bi "nadomestili železne ograje, ki že stojijo, zato da se obiskovalci ne morejo približati zunanjim zidovom zgradbe. Izbrali smo tudi vrsto materiala, skupaj z muransko Eksperimentalno postajo za steklo (Stazione Sperimentale del Vetro, op. n.). Projekt je temeljit in prepričljiv, tako da smo že kar neučakani, da se seznanimo še z mnenji institucij, se posvetimo razpravi in morda uvedemo predlagane spremembe." Kot eno izmed prednosti tega projekta omenjajo, da bi lahko nekoč ‒ ko bodo našli dokončno rešitev za projekt hidroizolacije celotnega trga ‒ steklene plošče preprosto odstraniti.

November, najnevarnejši mesec za poplave
Za zdaj ocenjujejo, da bi stroški celotnega projekta postavitve steklenih plošč znašali 3,5 milijona evrov, za izvedbo pa bi potrebovali nekaj mesecev. Po poročanju spletne strani Deutschlandfunk Kultur naj bi konstrukcijo postavili že do letošnje jeseni. Steklena pregrada bi bila še posebej nepogrešljiva vsakega novembra, ki je tipičen mesec visoke vode. Lanskega 12. novembra so bili denimo v Benetkah priča nastopu izjemne, 187-centimetrske plime, kar je bil drugi najvišji vodostaj v zgodovini. Tisto noč je obstajalo tveganje, da se zgodi najhujše za baziliko, in sicer da bi poplavilo njeno celotno kripto, kjer so shranjeni posmrtni ostanki patriarhov. To se je do danes zgodilo zgolj enkrat ‒ ob poplavi 4. novembra 1966, ko je vodostaj znašal kar 194 centimetrov.

Preddverje bazilike še nižje od najnižje točke mesta
Upoštevati je treba tudi dejstvo, da je Trg svetega Marka pravzaprav najnižja točka mesta in tako torej tudi prva, ki jo začne prekrivati voda že pri 85-centimetrski plimi. Vendar obstaja še nižja točka, in to je prav narteks bazilike, ki ga lahko začne poplavljati že pri 66-centimetrski plimi. Pred leti so vsaj vzpostavili sistem ventilov, s katerim so ta del bazilike zaščitili do 85-centimetrskega vodostaja. Vendar če voda preseže 85 centimetrov, kar se zgodi precej pogosto, je narteks s svojimi dragocenimi mozaiki vsakič znova poplavljen.

Trg svetega Marka. Foto: EPA
Trg svetega Marka. Foto: EPA