Novodobna ladja Argo je narejena tako, kot naj bi bila mitološka, vendar je bila mitološka zgrajena v treh mesecih, sodobna pa v treh letih. Foto: EPA
Novodobna ladja Argo je narejena tako, kot naj bi bila mitološka, vendar je bila mitološka zgrajena v treh mesecih, sodobna pa v treh letih. Foto: EPA
Ladja je izplula iz Aten 2. julija, v Benetke pa naj bi po predvidevanjih prispela 11. avgusta. Petdeset veslačev prihaja iz vseh 27 držav Evropske unije Foto: EPA
V Ljubljani je že drugo leto zapored potekala predstava na Ljubljanici, ki obuja dogodke iz legende o argonavtih. Foto: MMC RTV SLO/Jadranka Kodrič
Legendo o Jazonu je obdelalo mnogo svetovnih književnikov, pogost pa je bil tudi kot motiv grških dram. Foto: EPA

Grki so stesali repliko legendarne antične ladje Argo in jo sredi junija poslali na pot, ki jo je glede na mitološko izročilo (ali vsaj enega izmed njih) preplul tudi Jazon s svojimi junaškimi možmi. Osemindvajset metrov dolga ladja s petdesetimi veslači se bo na poti iz Grčije do Benetk ustavila v triindvajsetih mestih, med drugim tudi v Sloveniji.

Glede na izročilo so bili na mitološki ladji poleg 50 veslačev še kapitan, pet uradnikov in dva krmarja. Veslači so sedeli na 25 klopeh, po 40 minutah veslanja pa so imeli 8 minut odmora.

Novodobna Argo je izdelana iz enakih snovi kot mitološka izvirnica iz 14. stoletja pr. n. št. Po grški mitologiji naj bi argonavti s pomočjo boginje Atene ladjo zgradili v treh mesecih, medtem ko naj bi sodobni gradbeniki za repliko potrebovali kar tri leta. Ladja bo po 2.000 navtičnih miljah v Benetke prispela predvidoma 11. avgusta. Na dan bo plula od 10 do 15 ur, po plovbi pa bo na ogled v muzeju.

Krvava Medeja
Jazon se je na pot odpravil zato, da bi našel mitološko zlato runo (v grški mitologiji je to krzno krilatega ovna Krisomalosa), ker je bil to edini pogoj, da bo postal tesalski kralj. Pot ga je vodila v Kolhido (zdaj Krim, Ukrajina), kjer je s pomočjo hčerke kolhidskega kralja Kreona Medeje zlato runo uspešno ukradel, a si je nakopal jezo gostitelja, kar je vse argonavte pognalo v beg.

Skupaj z njimi je pobegnila tudi v Jazona zaljubljena Medeja, ki je s seboj vzela svojega brata, a ga je med begom po morju razkosala in kos za kosom metala v morje, kar je prisililo zasledovalce, da so iskali dele trupla (v skladu z grškim izročilom je treba umrlega dostojno pokopati), argonavti pa so tako uspešno ušli. Pozneje, ko sta bila Jazon in Medeja že par, je Medeja razkosala tudi svoja otroka, ker se je Jazon zaljubil v neko drugo dekle.

Tavanje po morju
Ko so pobegnili iz Kolhide, so hoteli argonavti svojo pot nadaljevati čez Bospor, a jim Turki niso zagotovili varne poti, zato so plovbo do Grčije nadaljevali po Jadranskem morju. Tu pa so se spet zapletli v beg, ki jih je vodil vse do ustja Donave, od tam pa proti toku do Save in končno do enega izmed izvirov Ljubljanice – Močilnika.

Premagan ljubljanski zmaj
Legenda pa se še nadaljuje: pisec Plinij poroča, da je Jazon na ljubljanskem območju opravil še eno izmed svojih herojskih del. Ubil naj bi močvirsko pošast, iz katere izhaja ljubljanski zmaj. Po umoru te močvirske pošasti in žrtvenem obredu naj bi po legendi o nastanku Emone ustanovili prvo naselbino, nato pa odpluli do Vrhnike, kjer so se izkrcali in po kopnem nadaljevali svojo pot do Jadranskega morja.

Jazonov odtis
Ob postanku ob Močilniku je nad argonavte prišel strašanski vihar, ki je grozil, da bo ladjo Argo treščil ob velike skale v velikem Močilniku. Jazon naj bi takrat udaril po navpični steni, ki se je vdala, kar se vidi še danes v skali nad izvirom Ljubljanice, s svojo junaško pestjo pa je Jazon zasidral ladjo. To so nato potegnili na kopno, jo razstavili in se podali na pot proti Jadranskemu morju.

L. Š.