Na debatnem večeru Slovenskega centra PEN so o etičnih izhodiščih za izhod iz krize spregovorili Jože Trontelj, Miro Cerar ml. in Lenart Škof. V pogovoru so želeli premisliti, kateri je etični temelj, na katerem bi lahko gradili družbo, ter kako iskati nova izhodišča za etični razmislek glede ravnanje človeka in njegovega mesta v družbi.
Izguba neodvisnosti, ki lahko pelje do razčlovečenja
Kriza je pojav, ki nenehno prizadeva civilizacijo, in je znak za skrajnost, da je človeštvo šlo predaleč bodisi v pohlepu ali kateri drugi lastnosti, je prepričan pravnik Miro Cerar. Po njegovem mnenju so padci, ki pripeljejo do krize, opomin, da nekaj delamo narobe. Mi pa moramo narediti nekaj dobrega; sam vidi rešitev iz krize v prebuditvi pojma etike in narave, vsaka druga pot pa se mu zdi napačna.
"Če ne bomo izboljšali etičnega stanja v družbi, potem bomo drveli samo še navzdol," napoveduje Cerar in dodaja, da bomo na kolektivni ravni kot družba izgubili neodvisnost, za katero smo si stoletja prizadevali, na individualni ravni pa samega sebe. Tako vidi odgovorno nalogo te generacije, da se popelje iz krize vrednot, sicer "bomo pustili zanamcem opustošenje - ekološko in človeško -, kar je najslabše, ker bomo sami sebe s tem razčlovečili", meni Cerar.
Etična anatomija telesa, ne razuma
Filozof Lenart Škof, ki se ukvarja z družbeno in politično etiko, etiko sočutja in etiko solidarnosti, pa meni, da je kriza posledica mnogo širših procesov v družbi, kot je način bivanja. Rešitev za civilizacijo vidi v večji povezanosti s telesom. Tako je po njegovem mnenju treba vzbuditi vprašanje telesne senzibilnosti, saj bomo le v večji povezanosti s svojim telesom razvili večje sočutje za človeka, ne pa s svojim razumom.
Zahodna civilizacija je, kot trdi Škof, izrazito maskulina, tekmovalna ter agresivna in je izkoreninila feminilnost, telesu pa odvzela tisto, kar omogoča. Tako meni, da je treba razvijati etično anatomijo telesa, kar se je treba priučiti, to pa je dolgotrajen proces. A hitre rešitve bodo samo podaljševale agonijo.
Mladi že iščejo drugačne vrednote
Tudi akademik Jože Trontelj vidi nevarnost v preveliki tekmovalnosti, saj ima tekma maloštevilne zmagovalce in večino poražencev, to pa ni recept za človeško srečo.
Opozoril je na premik v mišljenju predvsem mlajših generacij, da je življenje, ki ga porabiš za nabiranje bogastva, zapravljeno življenje; enako zapravljeno pa je življenje, v katerem se moraš boriti, da nisi lačen. Tik pred krizo je tako po njegovem mnenju prišlo do sprememb, da so začeli ljudje iskati vrednote, ki so vredne.
Tako navaja izsledke knjige Richarda Willkinsona in Kate Picket Velika ideja, v kateri sta avtorja dokazala povezavo med srečo in družbeno neenakostjo. V družbah, kjer so velike razlike med največjim in najmanjšim mesečnim dohodkom, so ljudje manj srečni, povzema Trontelj.
Tudi prepričevanje prepričanih ima smisel
Razpravljavci na današnjem debatnem večeru so tudi iskali odgovore na vprašanje, kako iz krize. Po Cerarjevem mnenju je treba najprej prepričevati prepričane oz. okrepiti prepričanje med tistimi, ki so že dojeli, da je ekonomska kriza po svetu v osnovi moralno-etična. Le tako bo to zavedanje tudi prišlo do politike in ekonomije, meni Cerar.
V prepričevanju prepričanih Cerar vidi pozitivni vidik zadnjih ljudskih demonstracij, pri čemer je izvzel nasilne izgrede. V mirnih demonstracijah so namreč ljudje ugotovili, da niso osamljeni v brezupu. "Vidimo, da je v Sloveniji veliko več dobromislečih ljudi, sedaj pa moramo poiskati na konstruktivni način pot, kako bomo to širili," je dejal.