Prostor, namenjen v prvi vrsti promociji sodobne slovenske arhitekture, je bil namreč po besedah vodje projekta Uroša Lobnika v javnosti dobro sprejet in za kar si bo prizadeval tudi v prihodnje.

"Z razvojem študijskega programa arhitekture smo ugotavljali, da nam nekaj manjka, da moramo arhitekturo zasidrati še bolj močno v javno sredino, in mislim, da smo z delovanjem v lanskem letu to tudi uspeli," je zadovoljen Lobnik. Na skupno okoli 30 dogodkih v lanskem letu so našteli nekaj manj kot 5.000 obiskovalcev.

Za večjo prepoznavnost slovenske arhitekture
Glavni namen HAM-a je promocija sodobne slovenske arhitekture in sodobnih trendov na tem področju. Med lanskimi vrhunci je Lobnik izpostavil razstavo slovenske arhitekture v zadnjih petih letih, predstavitev mariborske sodobne arhitekture na Dunaju ter izdelavo turističnega vodiča po Mariboru. "Do zdaj se je v Mariboru vse ocenjevalo s tujimi očmi. Mi bi radi to spremenili," je povedal.

Letos imajo v načrtu vsaj deset razstav. Od tega bodo štiri predstavitve sodobnih arhitekturnih praks, kjer bodo predstavili delo arhitekturne pisarne Reichenberg, Roberta Potokarja, Studia Stratum in dunajskih arhitektov Coloni. Dve razstavi bosta s področja arhitekturnega tiska, dve pa bosta pregledni razstavi na temo trajnostne stavbe v Alpah ter nagrad Piranesi.

Prihodnost so študentje
Poleg razstav bodo znova organizirali tudi predavanja, okrogle mize, delavnice in predstavitve publikacij. Posebno pozornost namenjajo ustvarjanju študentov arhitekture, ki so lani postavili skulpturo ob vhodu v stavbo, letos pa bodo med drugim izdelovali pohištvo iz kartona.

V okviru EPK-a so lani izvajali projekt prenove mestnih interjerjev, v okviru katerega so študentje prenovili šest mariborskih lokalov. Letos bodo ta projekt nadaljevali, v načrtu imajo prenovo petih prostorov, med drugim na Ptuju.