Nov dokumentarec, ki je nastal v produkciji postaje History Channel, se sklicuje na strokovnjake, ki na fotografiji vidijo dokaz, da je pilotka leta 1937 preživela letalsko nesrečo, v kateri naj bi - tako pravi uradna zgodovina - umrla nekje nad Pacifikom. Vseeno pa tukaj ne gre za enoznačne interpretacije: drugi zgodovinarji trdijo, da je fotografija zgolj orodje ene od neštetih nepotrjenih teorij v zvezi z izginotjem.

"Saj ne krivim ljudi, da bi radi vedeli," je za CNN komentirala Dorothy Cochrane, kuratorka oddelka za aeronavtiko v muzeju Smithsonian. "To je ena od največjih skrivnosti 20. stoletja."

Amelia Earhart, pionirka na področju letalstva, se je v zgodovino zapisala kot prva ženska, ki je samostojno preletela Atlantski ocean. Še bolj mitološka figura je postala po tragičnem spletu okoliščin: 2. julija 1937, ko je v družbi navigatorja Freda Noonana letela proti otoku Howland v Pacifiškem oceanu. Na cilj nista nikoli prispela, prav tako niso našli njunih ostankov. Resni strokovnjaki, pa tudi teoretiki zarote že od takrat ugotavljajo in raziskujejo, kaj se je primerilo drzni pilotki.

Fotografija, ki so jo nedavno po naključju odkrili v ameriškem Narodnem arhivu, naj bi dokumentirala prav Earhartovo in Noonana v gruči drugih ljudi na pomolu enega od atolov na Maršalovih otokih.

Vojna ujetnika?
Strokovnjak za prepoznavanje obrazov je za omenjeni dokumentarec ocenil, da višina čela in lasje ustrezajo Noonanovim, višina sedeče ženske (sodeč po torzu) pa višini Earhartove. Njegovi kolegi ugibajo tudi, da je zamegljena masa v ozadju, onkraj ladje daleč na desni, trup pilotkinega letala.

Fotografijo uporabljajo kot potrditev teorije, da sta letalca strmoglavila na Marshallovih otokih, kjer naj bi ju zajela japonska vojska. To bi pomenilo, da sta morda umrla kot zapornika na otoku Saipan, ne v nesreči.

Ta teorija se denimo sklada tudi s pričevanji očividcev iz tistega časa, ki so trdili, da so videli tako pridržana letalca, kot tudi letalo Elektra. Prav tako si ni navzkriž z ugibanji okrog kosa kovine, ki so ga odkrili leta 2014 in bi po nekaterih teorijah lahko bil del Elektre.

Strokovnjaki muzeja Smithsonian sicer vztrajajo, da vse skupaj ne pomeni nič. Še naprej se bodo držali teorije, da sta imela letalca težave s komunikacijo s kopnim, nato pa jima je zmanjkalo goriva, preden sta prispela do cilja. Več kot to ne bomo nikoli vedeli z gotovostjo. "Vem, da to ni vznemirljiva, zanimiva teorija," priznava Cochranova. "Bolj všeč mi je misel, da je bilo hitro konec v nesreči, ne pa, da je pristala v jetništvu ... Ampak to ni ne tu ne tam. To je samo želja, da je čim manj trpela. Ljudje seveda lahko interpretirajo stvari, kakor hočejo. Mene nova teorija ni prepričala."