Oglas
Restavriranje samostana ni potrebno le zaradi cerkve, pač pa tudi zaradi ruskega naroda.
Samostan Novi Jeruzalem so zgradili sredi 17. stoletja, leta 1656 pa je Nikon, sedmi patriarh Ruske pravoslavne cerkve, ustanovil njegovo samostansko skupnost. Samostan so med drugo svetovno vojno opustošili nemški vojaki, ki so tik pred umikom z ruskega ozemlja razstrelili tudi zvonik samostanske katedrale, ki ga še do danes niso obnovili. Ruska oblast se je zdaj prvič zares zavzela za obnovo tega kulturnega in zgodovinskega spomenika ruskega naroda, nad obnovo pa bo bdel sklad za obnovo samostana, ki mu predseduje ruski vicepremier Viktor Zubkov.
Dmitrij Medvedjev in ob tem povedal: "Cerkveni deli so izje mni, a so v stanju, ki ni primerno njegovi veličastnosti." Obnova samostanskega kompleksa, katerega vse stavbe so potrebne obnove, naj bi trajala od pet do sedem let. Del prizadevanj države za obnovo veličastnega samostana Novi Jeruzalem je tudi sprožitev postopka za razglasitev objekta za državni spomenik kulture. Za obnovo Novega Jeruzalema naj bi država prispevala okoli polovico sredstev, drugo polovico pa naj bi prispevale različne organizacije in krajevne skupnosti.Prizorišče Raskola v Ruski pravoslavni cerkvi
Pri Novem Jeruzalemu nikakor ne gre zgolj za verski spomenik. Samostan je namreč bistvenega pomena za razvoj celotne ruske kulture, ki se je dolgo razvijala pod močnim cerkvenim vplivom. Ustanovitelj samostana v mestu Istra na obrobju Moskve je bil namreč tudi velik reformator, čigar sklepi so pripeljali do velike shizme oziroma Raskola. S podporo tedanjega ruskega carja Alekseja Mihajloviča se je Nikon leta 1653 lotil reformiranja ruske liturgije, ki naj bi rusko versko obredje približalo grški praksi. Ruska verska srenja je tako razpadla na skupnost starovernikov in reformantov, slednji pa so, četudi dolgo v številčni manjšini, na koncu prevladali. Za seboj so namreč imeli močno podporo carske družine. Ta je starovernike dolgo preganjala; Peter Veliki jih je fizično sicer prenehal preganjati, naložil pa jim je visoke davčne dajatve. Četudi so reforme sčasoma postale norma, se je v Rusiji do danes ohranila manjša staroverska srenja.
Izjemni kamniti vodič na 48 kamnitih ploščah
Kot je že bilo zapisano zgoraj, je samostan dobil ime zaradi pokrajine, ki naj bi spominjala na sveto deželo. Reka Istra naj bi predstavljala reko Jordan, samostanska poslopja pa 'sveti prostor' oziroma za kristjane svete stavbe v Jeruzalemu. Tako so tudi katedralo Kristusovega vstajenja (1656-1685) zgradili kot posnetek katedrale istega imena v Jeruzalemu. Katedrala hrani tudi v krščanskem svetu izjemen zaklad. Kmalu po njeni ustanovitvi so namreč izdelali tako imenovani kamniti vodič, ki vsebuje pojasnila o katedrali in njeni sveti deželi podobni okolici. Kamniti vodič je izvirno obsegal 48 popisanih kamnitih tabel, do danes pa se jih je ohranilo 30. Tem tablam so se okoli leta 1660 pridružila še v stene katedrale vklesana liturgična besedila in besedila, ki podobno kot vodič govorijo o katedrali. Vse skupaj je v svetu krščanske umetnosti in arhitekture nekaj popolnoma izjemnega.
Arhitekturni vir za raziskovanje grobnice Našega odrešenika
Katedrala arhitekturno ni zanimiva le v ruskem kontekstu, čeprav velja za enega izmed biserov ruskega baroka. Ravno zato, ker je posnetek jeruzalemske katedrale, velja za pomemben arhitekturni vir za preučevanje grobnice Našega odrešenika oziroma njene podobe med 12. in 17. stoletjem. Po požaru leta 1808 so namreč to izvirno grobnico temeljito predelali, tako da je na podlagi njenega zdajšnjega stanja težko sklepati o njeni prvotni podobi. Katedrali so se pozneje pridružili še drugi objekti, bivališče patriarha Nikona, kamnit zid s stolpi, cerkev sv. Trojice (1686-1698) in druge stavbe.
Samostan so po boljševiški revoluciji leta 1918 zaprli, pozneje pa so v njem uredili muzej zgodovine in umetnosti ter moskovski Pokrajinski muzej za regionalne študije. Po nacističnem znašanju nad samostanom le-tega nikoli niso povsem obnovili. Tako so med drugim ostale prazne nekoč z mozaiki okrašene stene. Od devetdesetih Novi Jeruzalem znova uporabljajo kot moški samostan, v nekaj letih pa bo menda obnovljena tudi njegova veličastna podoba.
Polona Balantič
Restavriranje samostana ni potrebno le zaradi cerkve, pač pa tudi zaradi ruskega naroda.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje