Peter Gabrijelčič, ki slovi kot odličen gradbenik oziroma inženir med arhitekti, je novi dobitnik nagrade platinasti svinčnik. Foto: Cankarjev dom/Blaž Budja
Peter Gabrijelčič, ki slovi kot odličen gradbenik oziroma inženir med arhitekti, je novi dobitnik nagrade platinasti svinčnik. Foto: Cankarjev dom/Blaž Budja
Rok Benda, Primož Hočevar in Mitja Zorc: Ekonomska šola v Murski Soboti
Ekonomska šola v Murski Soboti je bila že večkrat odlikovana. Avtorji načrta pravijo, da je bil eden izmed glavnih izzivov to, da so gradili objekt, v katerem sta srednja in višja šola, torej objekt, katerega uporabniki so tako mladostniki kot odrasli. Foto: Rok Benda arhitekti

Splošno najbolj znano delo arhitekta Marjana Ocvirka je verjetno projekt prenove stavbe in ureditve razstavnih prostorov Pokrajinskega muzeja v Celju, projekt, za katerega je Ocvirk leta 1983 prejel tudi Plečnikovo medaljo. Sicer pa se diplomant Edvarda Ravnikarja in redni profesor na ljubljanski fakulteti za arhitekturo posveča tako načrtovanju ureditvenih načrtov slovenskih zgodovinskih jeder kot tudi oblikovanju sodobne arhitekture. Ocvirk se posveča tudi pri nas še vedno prepogosto spregledani in premalo cenjeni publicistični dejavnosti s področja arhitekture. Bil je med pobudniki ustanovitve arhitekturnega biltena AB in tudi njegov prvi urednik.

Platinasta svinčnika P. Gabrijelčiču in J. Princesu
Žirija v sestavi Jadranka Grmek, Nande Korpnik, Dean Lah, Aleš Mlakar in Kaliopa Dimitrovska Andrews je podelila dve priznanji platinasti svinčnik. Prvo je pripadlo dekanu Petru Gabrijelčiču, ki je po sodbi žirantov "s svojim delovanjem na področju sicer izrazito gradbene stroke prispeval k višji kulturni stopnji inženirskih projektov ter razširil polje arhitekturnega ustvarjanja pri nas". Za javnosti manj znanega Jurija Princesa pa je žirija zapisala, da je "ključno in izjemno vplival na sodobno in moderno arhitekturo Slovenije v sedemdesetih letih, s svojimi avtorskimi aktivnostmi pa še danes tvorno skrbi za prisotnost in krepitev pomena arhitekturne stroke v naši družbi".
Nagrade za 'tekoče delo'
Peter Gabrijelčič, Matej Vozlič, Vladimir Petrovič in Ina Šuklje Erjavec pa so odločali o prejemnikih nagrad za aktualne projekte, o dobitnikih zlatih svinčnikov. V kategoriji stanovanjska hiša je zlati svinčnik prejel Andrej Mlakar (hiše na Jurčkovi), z večstanovanjsko stavbo skalna vila v Celju so se izkazali arhitekti Tomaž in Lene Krušec ter Gregor Košorok, najboljša poslovna stavba pa je modri kvadrat Andreja Černigoja.

V kategoriji javna zgradba so bile izpostavljene štiri realizacije: že večkrat nagrajena Ekonomska šola Murska Sobota (Rok Benda, Primož Hočevar in Mitja Zorc), hotel Palace (prenova po načrtih Uroša Birse in Gorana Čale), poslovilni objekt na teharskem pokopališču (Tomaž in Lene Krušec) in vrtec Kidričevo (Mojca Gregorski in Ajda Vogelnik Saje). Zanimiva je nagrada za prezrto arhitekturo; pripadla je Janezu Kobetu, in sicer za hotelsko-turistični kompleks Dubrovniški vrtovi.

Zlati svinčnik za načrtovanje notranje opreme je bil za hišico na drevesu dodeljen Robertu Potokarju, za postavitev razstave za novi prostorski načrt Ljubljane pa so ga prejeli Aleksander S. Ostan, Nataša Pavlin in Veronica Egart. Podeljenih je bilo več nagrad za ureditev prostorov. V kategoriji krajinska ureditev je žirija nagradila Koščevo učno pot in opazovalnico ptic (Tomaž in Dušan Stupar), med vrtovi je bil odlikovan vrt 0706 Luke Javornika, Ane Kučan in Mihe Slekovca. V kategoriji urbani prostor pa je bila izbrana Studeniška brv (Bogdan in Gregor Reichenberg, Saša Reka, Miha Milič, Viktor Markelj, Rok Mlakar).

P. B.