V devetindvajsetih zavezniških bombardiranjih Maribora v zadnjih tednih druge svetovne vojne je umrlo 483 ljudi. S toliko letaki so se žrtev spomnili v Evropski prestolnici kulture. Foto: Zavod Maribor 2012
V devetindvajsetih zavezniških bombardiranjih Maribora v zadnjih tednih druge svetovne vojne je umrlo 483 ljudi. S toliko letaki so se žrtev spomnili v Evropski prestolnici kulture. Foto: Zavod Maribor 2012
Bombardiranje, letala, EPK, Maribor
Med 10-15 minut trajajočim preletom so iz športnih letal nad središče mesta odvrgli spominske letake z opisom in fotografijami zadnjih bombardiranj Maribora. Foto: Zavod Maribor 2012
Bombardiranja, letala, Maribor
Od 29 bombnih napadov na Maribor jih je bilo v letu 1944 izvedenih 16, leta 1945 pa 13. Največ, kar sedem, jih je bilo novembra 1944. Večina letalskih napadov je bila izvedena podnevi, ponoči so bili trije napadi. Foto: Zavod Maribor 2012

Prav 12. aprila tega leta so Maribor 29. in tudi zadnjič zbombardirala zavezniška letala. Dogodka so se v Evropski prestolnici kulture spomnili s pravo letalsko akcijo, v kateri je dvanajst športnih letal Letalskega centra Maribor v preletu Maribora na višini 330 metrov izvedlo nenadno simbolno bombardiranje. Obenem so s streh nekaterih stavb v središču mesta - kina Udarnik, časopisne hiše Večer, poslopja AJPES-a ter mariborskega gradu – v spomin na dogodke pred 67 leti odvrgli 483 frizbijev z napisom spominsko bombardiranje.
Letala, ki so v formaciji 3 krat 4 vzletela s Športnega letališča v Skokah in med simbolnim bombardiranjem letake odvrgla nad mesto v ožjem področju cone za pešce med Trgom Leona Štuklja, Trgom svobode in Grajskim trgom, so pilotirali Rastko Debevec, Darko Madžarac, Branko Bunderla, Dejan Kocuvan, Tone Cesnik, Dejan Klančar, Danilo Kovač, Vili Kolar, Ivan Miklavc, Ivan Trojner, Robert Verbančič ter edina pilotka Simona Brežnik kot vodja ene od četvork. Sprva so sicer načrtovali pristnejši bombni napad, s sirenami in predvajanjem zvočnih posnetkov pravih bombardiranj, a so se zaradi navzočnosti otrok in iz previdnosti, da ne bi prizadeli čustev domačinov, odločili za milejšo obliko.

Dogodek je sovpadal tudi s kulturnim dnem mariborskih osnovnošolcev, ki ga na zavodu Maribor 2012 organizirajo z namenom ozaveščanja otrok in mladine o kulturi in EPK-ju. Približno 3.000 otrok s 15 osnovnih šol iz Maribora in bližnje okolice je imelo tako priložnost spremljati številne kulturne dogodke, od delavnic in predstav do pohoda po Čevljarčkovi poti.

Več o zavezniškem bombardiranju Maribora preberite tukaj.

Kaj je skrivala Piramida in zgodbe mariborskih stavb
Simbolni prelet so pripravili v okviru programskega sklopa Ključi mesta, ki ta teden prinaša še nekaj dogodkov. Na dvorišču Pokrajinskega muzeja bodo odprli razstavo Korenina mesta Maribor/Nova dognanja na Piramidi, ki bo v petek ponudila vpogled v srednjeveško in novoveško zgodovino gradu Gornji Maribor. Ta je bil v virih prvič omenjen leta 1164, predstavljal pa je središče Podravske marke, sedež uprave, sodstva in vojske. Pokrajinski muzej bo prav tako oživil zvonik stolne cerkve sv. Janeza Krstnika, ki je imel v zgodovini vlogo požarne opazovalnice z razglednim balkonom, da bi pravočasno zaščitili Maribor pred večkrat uničujočimi požari.