Šele v živo na človeka zares naredi vtis predimenzionirana veličina marmornatega Davida. Foto: EPA
Šele v živo na človeka zares naredi vtis predimenzionirana veličina marmornatega Davida. Foto: EPA
Michelangelo je s svojim delom navdihnil številne umetnike in posnemovalce. Številni so ga cenili kot očeta moderne umetnosti, Oskar Kokoschka pa ga je imenoval celo za 'boga med umetniki'. Foto: EPA
Danes je seznam knjig o Michelangelu Buonarrotiju (1475-1564) tako rekoč nepregleden - in od lani je še bogatejši za ugledno izdajo monografije Večni Michelangelo. V slovenskem prevodu je delo izšlo pri Mladinski knjigi, ki je takšne monumentalne predstavitve renesančnih mojstrov začela z Neskončnim Leonardom, leta 2015 pa načrtuje 'renesančni triptih' skleniti z monografijo o Rafaelu. Knjiga ima v svetovnem merilu le 5.000 (oštevilčenih) izvodov, od tega 300 v slovenščini. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Eden največjih umetnikov vseh časov se je rodil v Cepreseju in pozneje živel v Rimu, Firencah in Bologni. Poslikal je Sikstinsko kapelo in sklenil svoje življenjsko delo s kupolo na baziliki sv. Petra v Vatikanu.

Michelangelo se je s 13 leti začel učiti v Ghirladaievi delavnici v Firencah. Od leta 1489 je v krogu umetnikov na dvoru Medičejcev spoznaval antično plastiko in se humanistično izobrazil. V Firencah je izklesal verjetno svoje najslavnejše kiparsko delo, monumentalnega Davida. Ta mojstrovina je narejena iz enega kosa marmorja, privlečenega iz kamnolomov v Carrari. Še ena njegova prav tako znana kiparska mojstrovina, Pieta, pa danes stoji v baziliki sv. Petra v Vatikanu.

Od leta 1505 je v Rimu po naročilu papeža Julija II. izdeloval njegovo grobnico, vendar je moral delo velikokrat prekiniti zaradi drugih nalog, predvsem zaradi poslikave stropa Sikstinske kapele. Nagrobnik je tako delal kar 40 let, na koncu pa je bil v skromnejši obliki postavljen leta 1547 v rimski cerkvi sv. Petra v vezeh. V središču je znamenita Michelangelova figura Mojzesa.

Papež kot branitelj provokativne umetnosti
Strop Sikstinske kapele je poslikal med letoma 1508-12, nanj pa naslikal devet prizorov iz Stare zaveze. Razvrščeni so v tri skupine po tri slike in predstavljajo stvarjenje vesolja, stvarjenje in padec Adama in Eve ter zgodbo o Noetu. Poslednjo sodbo na oltarni steni je začel slikati leta 1534. Ko jo je končal, so ga zaradi golote naslikanih likov obtožili obscenosti in proti njemu sprožili cenzorsko kampanjo, da bi slike odstranili, vendar je bil papež na umetnikovi strani. Po Michelangelovi smrti je sporna mesta na freski s tančico prekril Michelangelov učenec Daniele da Volterra.

Od leta 1516 je po naročilu papeža Leona X. v Firencah zasnoval medičejsko kapelo v cerkvi San Lorenzo, ki velja za enega njegovih najveličastnejših dosežkov.

Od leta 1547 je kot glavni arhitekt bazilike sv. Petra projektiral osrednji cerkveni prostor s kupolo. Izdelal je tudi načrt za glavni trg na Kapitolu. V tlak je zarisal elipso, sredi trga pa stoji kip rimskega cesarja Marka Avrelija.

Michelangelo je umrl v Rimu, v častitljivi starosti 88 let. Njegovo truplo so prinesli v Firence, kjer je pokopan v baziliki Santa Croce, kar je bila tudi njegova zadnja želja.

Firencam je podaril popolnost v vseh zvrsteh umetnosti
Kot kipar je Michelangelo v monumentalnih plastikah neminljive lepote antične vzorce nadgradil s pretresljivo človečnostjo. Njegove vsebinsko skrbno zasnovane slike in freske so primer izrazito plastičnega slikarstva. Kot arhitekt pa je v renesančno skladnost vnesel individualno noto in dinamiko, ki je že nakazovala barok. Pisal je tudi poezijo; svoje sonete je posvetil prijateljici Vittorii Colonni.

Izdaja za bibliofile
Vse dosedanje vedenje in znanje o tem izjemnem umetniku, dopolnjeno z novimi dognanji, je dostopno tudi v knjigi Večni Michelangelo, ki jo je založba Mladinska knjiga lani izdala v sodelovanju z italijansko založbo Scripta Maneat. Po vsem svetu je izšlo samo 5000 izvodov knjige, od tega 300 v slovenskem prevodu.