Neoromansko dvostolpno baziliko v značilni rdeči barvi so zgradili med letoma 1892 in 1903 na mestu nekdanjega kapucinskega samostana in ji na južni strani prizidali dvonadstropen samostanski kompleks. Kot so pojasnili na mariborskem Zavodu za varstvo kulturne dediščine, je bila opečna arhitektura takrat posebnost v Mariboru.

Poslikave je odnesel zob časa
Načrti za cerkev so bili delo dunajskega arhitekta Richarda Jordana, ki je bil eden ključnih arhitektov sakralnih stavb na Dunaju na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Cerkev je bila leta 1896 okrašena s sakralno figuralno in bogato dekorativno poslikavo, od katere pa danes ni ostalo veliko. Poslikave so bile namreč v prejšnjem stoletju zaradi nevzdrževanja in zamakanja delno uničene, v 70. letih 20. stoletja pa so cerkev prebelili in zakrili večino poslikav.

Kompromisna rešitev
Po besedah restavratorja Bineta Kovačiča bi bilo ta neustrezen oplesk izjemno zahtevno odstraniti, saj bi bila pri tem lahko povzročena prevelika škoda na primarni poslikavi. Zato so se odločili za kompromisno rešitev, da se cerkev samo prebeli, originalna poslikava pa ohrani pod beležem. "Odločili smo se za poslikavo, ki bo predvsem estetskega značaja in bo poudarila arhitekturno kakovost notranjščine cerkve in freske slikarja Staneta Kregarja," je pojasnil.

Dela so začeli septembra lani, zdaj pa so večinoma že končana. Cerkev so prebelili v barvnih tonih, ki so bili določeni na osnovi sondažnih raziskav - slonokoščeno belo ostenje ter profilacije v barvnem tonu žgane siene ter motne pozlatitve.

Freske čakajo na naprednejše tehnologije
"Barve, ki so bile zdaj nanesene, so odstranljive. Če se bodo kakšne generacije čez desetletja odločile, da bodo šle freske odkrivat, bodo lahko to še vedno storile," je pojasnil Kovačič. Kljub razmeroma enostavnemu posegu so po njegovih besedah dosegli, da je cerkev svetlejša in posledično prijetnejša za oči.

"Naša cerkev je edina v Sloveniji, ki je posvečena Materi usmiljenja. To je zelo redek primer tudi v svetu. Ker je bilo napovedano sveto leto, smo želeli, da se cerkev uredi in pripravi na to veliko dogajanje," je za časnik Večer povedal predstojnik frančiškanskega samostana Franc Kovše.

Papež Frančišek je letošnje leto izbral za leto Božjega usmiljenja. To traja od praznika brezmadežnega spočetja device Marije 8. decembra 2015 do praznika Kristusa kralja 20. novembra 2016.