Izkopavanja bodo določila datum prihoda modrogaličnih kamnov iz 250 kilometrov oddaljenega Preselija na salisburyjsko planjavo in tako prispevala k poznavanju družbe, ki se je lotila tega ambicioznega projekta.
To vsaj domnevajo strokovnjaki za prazgodovinske kulture na britanskem otoku, ki bodo po več kot štirih desetletjih spet začeli 'grebsti' po Stonehengeu. Dvotedenska izkopavanja naj bi enkrat za vedno razkrila datum nastanka spomenika. Za najverjetnejšo sicer trenutno velja domneva, da so najstarejše dele Stonehengea postavili okoli leta 3.100 pr. n. š., znamenite velike kamne, katerih vloga ni povsem jasna, pa naj bi na planjavo v bližini Salisburyja zvlekli okoli 900 let pozneje.
Prazgodovinski romarji v neolitski LurdVodji nove akcije, profesor Tim Darvill z univerze v Bournemouthu in profesor Geoff Wainwright iz društva arheologov (Society of Antiquaries), prihajata v Stonehenge že z vnaprej izdelano teorijo. Vodilna britanska strokovnjaka za neolitske kulture v Veliki Britaniji menita, da je bil Stonehenge nekakšen neolitski Lurd, kraj, ki so mu pripisovali zdravilno moč. In ravno modrogalični kamni, ki jih najdemo v središču mistične kompozicije, naj bi imeli moč ozdravitve najrazličnejših bolezni. Teorija, da je bil Stonehenge nekakšno zdravilišče, so podkrepila izkopavanja, ki so v bližini spomenika razkrila množico trupel močno iznakaženih ljudi - nekateri so v tem obdobju kar najbolj primitivne medicine prestali operacije lobanje, nekateri so iz domače vasi do Stonehenga več sto kilometrov za seboj 'vlekli' polomljene ali hrome ude.
Toda če je takoj razumljiva železna volja ljudi, ki so se bolni in pohabljeni podali na dolgo pot do zdravilnega kraja, je nekoliko manj razumljivo, zakaj so tudi magične kamne vlačili več sto kilometrov. Skale iz modre galice, ki so zdaj v središču pozornosti, so namreč iztrgali 250 kilometrov oddaljenemu valižanskemu gorovju Preseli. Vsaj delno to pojasnjujejo neolitska vklesanja, ki namigujejo tudi na zdravilno moč krajevnih vod.
Poskus izvohati odkruške modre galice
Vendar sta obe točki teorije Wainwrighta in Darvilla - vera v zdravilno moč malih modrogaličnih kamnov in vera neolitskega ljudstva v zdravilno moč vodovja v Stonehengu - za zdaj res samo domnevi. Britanska arheologa upata, da bodo tokratna izkopavanja razkrila, da so bila tla svetega kroga izvorno prekrita z odkruški modre galice, obenem pa želita natančneje določiti čas postavitve izvornega dvojnega galičnega kroga, prvega kamnitega kroga, ki so ga postavili v Stonehengeu. To bo mogoče le, če bodo raziskovalci odkrili ostanke prvotnih stebrov, saj so te, ki jih v Stonehengeu vidimo danes, postavili pozneje.
Zoper cenene teorije o Stonehengu
Dovoljenje za izkopavanje v Stonehengeu, ki ga je Unesco leta 1986 uvrstil tudi med spomenike svetovne kulturne dediščine, je sicer zelo težko dobiti. Wainwright in Darvill sta si 'prepustnico' zagotovila šele po končanem šestletnem raziskovanju v valižanskem gorovju Perseli. Delo v 'rojstnem kraju' modrogaličnih skal jima je menda zagotovilo nov vpogled v skrivnost Stonehengea, zaradi česar sta zmogla spisati novo verodostojno teorijo, katero bosta zdaj skušala potrditi. Kot glavni pokrovitelj novega arheološkega podviga sodeluje BBC, katerega sodelavec John Farren je odločitev britanske javne televizijske hiše za sodelovanje pri projektu pojasnil s preprostimi besedami: "Teorije o Stonehengeu so cenene; vsak dokaz je dragocen."
Polona Balantič
Izkopavanja bodo določila datum prihoda modrogaličnih kamnov iz 250 kilometrov oddaljenega Preselija na salisburyjsko planjavo in tako prispevala k poznavanju družbe, ki se je lotila tega ambicioznega projekta.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje