Pavel Golia, slovenski pesnik, dramatik in oficir (1887-1959). Bil je dramaturg in upravnik gledališč v Ljubljani, Osijeku in Beogradu. Leta 1945 je postal upravnik Slovenskega narodnega gledališča, od leta 1953 pa je bil redni član SAZU-ja. Objavljal je zbirke pesmi, drame in gledališke igre za otroke. Foto: Avgust Berthold/sl.wikipedia.org
Pavel Golia, slovenski pesnik, dramatik in oficir (1887-1959). Bil je dramaturg in upravnik gledališč v Ljubljani, Osijeku in Beogradu. Leta 1945 je postal upravnik Slovenskega narodnega gledališča, od leta 1953 pa je bil redni član SAZU-ja. Objavljal je zbirke pesmi, drame in gledališke igre za otroke. Foto: Avgust Berthold/sl.wikipedia.org

, "božično igro" v štirih slikah, prvo predvajano radijsko igro izpred 85 let, so delno obnovili režiser Jože Valentič in dramaturginja Vilma Štritof ter igralci Gašper Rojc (Peterček), Borut Veselko (Oče Hrast), Sandi Pavlin (Čarovnik Grča), Violeta Tomič (Čarodejka Bukva), Klemen Janežič (Jezušček) in Sabina Kogovšek (Mamica). Na programu Ars jo lahko poslušate v sredo, 25. decembra, ob 13.05.
Peterčkovi prividi v božični noči
Kot je v Ljubljanskem zvonu leta 1924 zapisal Miran Jarc, "tej "božični povesti" vsekakor nedostaja notranje vezi enotnega dejanja, /…/ vendar pa je vsaka teh štirih slik poetična in čustveno dovolj močna, da ta dramatični nedostatek nikakor ne moti preveč. Krepko izražena ideja etičnosti sugestivno prevzame gledalca, oziroma čitatelja, ki spremlja ubogega Peterčka skozi njegove bolne privide v božični noči." A njen sanjski svet in čustvenost vselej nagovarjata prav radijski medij, etičnost in sočutje kot vrednoti, ki ju je Golia izpostavil v revnem obdobju po 1. svetovni vojni, pa nagovarjata vse nas pred radijskim sprejemnikom.
V 85 letih več kot 4.000 radijskih iger
Igra predstavlja iniciacijo v slovenski igrani program, ki je nastal le dobra dva meseca po prvi kukavici Radia Slovenija, že naslednje leto pa ji je sledilo 29 novih uprizoritev. Z jasno programsko vizijo in dolgoročno strategijo je radijska igra postala programska stalnica in z intenzivnim razvojem po 2. svetovni vojni tudi edina izvirna umetnostna radijska zvrst. Zdaj je v arhivu Radia Slovenija shranjenih več kot 4.000 radijskih iger ter z njimi vzporedni domišljijski svetovi šestih desetletij, ki s 300 ponovitvami in 30 premierami letno na dveh radijskih programih šest dni v tednu vstopajo v programski tok.
S Pavlom Golio, priljubljenim dramatikom in več kot 20 let uspešnim direktorjem Narodnega gledališča, pa se je radijska igra srečala samo še enkrat, v igri za otroke Jurček leta 1957.