Da je selitev Prirodoslovenega muzeja nujna, je bilo sklenjeno že pred 17 leti, a do gradnje še vedno ni prišlo. Foto: Trajekt
Da je selitev Prirodoslovenega muzeja nujna, je bilo sklenjeno že pred 17 leti, a do gradnje še vedno ni prišlo. Foto: Trajekt
Aleš Vodopivec: Načrt za Prirodoslovni muzej Slovenije
Avtor trenutno aktualnega načrta za novo stavbo Prirodoslovnega muzeja je Aleš Vodopivec. Pri načrtu sta sodelovala tudi Nena Gabrovec in Gašper Medvešek. Foto: Trajekt
Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije

O gradnji novega doma najstarejšega muzeja v Sloveniji bodo danes ob 19.00 govorili na novem predavanju iz cikla muzejskih večerov na temo Ali je gradnja muzeja v slovenskem prostoru za arhitekte izziv? govorili v Arhitekturnem muzeju Ljubljana. Uvod v dogodek je pripravila direktorica Prirodoslovnega muzeja Breda Činč Juhant, ki bo še pred razpravo o arhitekturnih rešitvah za novo muzejsko stavbo predstavila problematiko, povezano z novogradnjo muzeja in prizadevanji za ustvarjanje pogojev za uveljavitev sodobnega pristopa v muzeološki praksi.

17 let premlevanj o novem muzeju
Problematika izgradnje nove muzejske stavbe, ki bi rešila tudi stisko Narodnega muzeja, je zelo pereča, saj traja že skoraj dve desetletji. Že pred 17 leti je bila namreč elaborirana prva rešitev prostorskih težav, a do njenega udejanjanja nikoli ni prišlo. Za muzej je bila določena tudi lokacija. Zgradba naj bi zrasla v tako imenovanem Biološkem središču, v bližini Biotehnične fakultete, kjer naj bi v prihodnje uredili tudi nov botanični vrt. Čeprav je rešitev izgledala kot dorečena in čeprav je bil načrt gradnje novega Prirodoslovnega muzeja vedno znova uvrščen v vse prostorske in razvojne akte ter tudi v zakon o kulturnem tolarju, pa je njena uresničitev vedno znova izostala.

O načrtu Aleša Vodopivca
Zaradi zavlačevanja z gradnjo je bil večkrat predelan in na novo izdelan tudi načrt za novo stavbo Prirodoslovnega muzeja. Trenutno je aktualen načrt iz leta 2004, ki ga je v sodelovanju z arhitektoma Neno Gabrovec in Gašperjem Medveškom izdelal Aleš Vodopivec. Ravno ta načrt bo tema drugega dela predavanja. Vodopivec, sicer tudi profesor na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, bo spregovoril tudi o zaledju nastajanja trenutnega načrta in o prejšnjih načrtih, ki so nastali po letu 1987, ko je bil izdelan Ureditveni načrt, ki je predvidel umestitev stavbe v območje med Večno potjo, potokom Glinščica in bodoči Botanični vrt.

Muzej, ki si danes skupaj z Narodnim muzejem deli stavbo Rudolfinum na Prešernovi ulici, je osrednji naravoslovni muzej pri nas in predstavlja biotično raznovrstnost in geološke posebnosti slovenskega ozemlja.