Vrišer je bil izjemen poznavalec baročnih plastik na Slovenskem, pomembno pa se je udejstvoval tudi v kostumografiji, zlasti pri preučevanju vojaških uniform. Študiral je na vojaški akademiji in likovni akademiji, med študijem je kot kostumograf sodeloval pri Triglav filmu, po študiju pa se je kot kustos in konservator zaposlil v mariborskem muzeju. V letih od 1963 do 1988 je bil ravnatelj pokrajinskega muzeja v Mariboru, na Filozofski fakulteti v Ljubljani je predaval muzeologijo in konservatorstvo, na Fakulteti za tehnologijo pa zgodovino oblačil. Posvečal se je tudi študiju vojne in vojaške zgodovine Slovencev.

O delovanju muzeja je Vrišer nekoč dejal, da “ne sme ostajati arhaičen, samo za zanesenjake in muzejske zaljubljence. Muzeji zdaj korakajo s časom in že v naprej rečejo, kaj bo šlo vanje. Pri BMW-ju dajo že novi izdelek v svoj muzej.”

Najbolj so ga navduševale uniforme
"Moje nagnjenje do kostumografije ima svoje korenine še v časih, ko sem kot kostumograf delal pri Triglav filmu. Prav zanimivo je, kako smo prišli do prvih kostumov. To so bile namreč uniforme. Mariborsko gledališče je imelo bogato zbirko raznih uniform, ki so jih včasih uporabljali za nastope. Seveda so bile to avtentične uniforme iz različnih evropskih držav v 19. stoletju. Nekje v 60. letih so v gledališču prenehali uprizarjati predstave, v katerih so uporabljali izvirne kostume, tako civilne kot uniforme, in gledališče jih je za pusta za majhen denar posojalo ljudem. Takrat se mi je pojavila ideja, da bi si muzej te kostume izposodil in jih uvrstil v svojo zbirko. Najprej so nam jih posodili, nato pa kar podarili. Bilo je več kot sto kosov kompletnih oblačil, delov oblačil, čelad, čudovitih stvari, ki so pomenile zametek kostumske zbirke. Treba je povedati, da so tedaj bili
muzeji še zelo zadržani do tovrstnih muzealij in odnos do njih je bil temu primeren. Kakor koli že, mariborska kostumska zbirka, ki se je postopoma širila, je bila poleg zbirk v Beogradu in Zagrebu edina tovrstna v tedanji Jugoslaviji, vsekakor pa edina v Sloveniji. Tedaj je bila to neke vrste inovacija v muzejstvu, danes pa je zbirka prerasla pokrajinski muzej," je Vrišer povedal v pogovoru s Sašom Radovanovičem.

Za svoje življenjsko delo je Sergej Vrišer prejel Valvasorjevo nagrado za posebne dosežke v muzejstvu, Steletovo nagrado za dosežke v konservatorstvu in priznanje, poimenovano po znamenitem umetnostnem zgodovinarju Izidorju Cankarju.