Po besedah direktorice Seviljskega arheološkega muzeja Ane Navarro predstavljajo bronasti kovanci, ki tehtajo skupaj 600 kilogramov, edinstveno zbirko z redkimi primeri v svetovnem merilu. Izjemnost najdbe ni toliko v količini najdenih kovancev kot njihovi ohranjenosti, saj očitno nikoli niso bili v obtoku.

Na eni strani cesar, na drugi rimske alegorije
Delavci so na najdbo postali pozorni, ko so med deli v parku mesta s približno 24.000 prebivalci v jarku okoli meter pod ravnjo tal opazili neenakomeren teren. Nekaj amfor se je ohranilo v celoti, druge pa so razbite. Strokovnjaki predvidevajo, da so bili kovanci namenjeni podpori rimskih legij oziroma plačilu vojakom v Španiji, kjer so Rimljani vladali od zavzetja leta 218 pr. n. št. do zgodnjega 5. stoletja, ko so jih s polotoka pregnali Vizigoti. Na eni strani kovancev sta vgravirani cesarski podobi Maksimiljana ali Konstantina I., na drugi pa rimske alegorije.

Na andaluzijskem ministrstvu za kulturo so dejali, da strokovnjaki v tem hipu proučujejo najdbo. Verjamejo, da je izjemnega pomena, več podatkov pa bodo imeli kmalu. Po besedah Ane Navarro je večji del kovancev sveže skovanih, nekaj pa jih je verjetno tudi posrebrenih.