Film Klanje po češko je razburil češko javnost, ki sicer po večini še vedno meni, da povojnih pobojev čeških Nemcev ne bi smeli obsojati. Foto:
Film Klanje po češko je razburil češko javnost, ki sicer po večini še vedno meni, da povojnih pobojev čeških Nemcev ne bi smeli obsojati. Foto:
Klanje po Češko
Film o primeru Postelberg razkriva poboj okoli 800 nemških civilistov, ki so jih po vojni in brez sodnega procesa usmrtili s strelom v tilnik.

Tudi na Češkem že dolgo velja skoraj konsenzualna privolitev v sodbo, da je bil tretji Benešev dekret konec oktobra 1945, ki je med drugim zapovedal zaseg premoženja vseh Nemcev in Madžarov na ozemlju Češkoslovaške republike in ki je tako postavil temelje za izgon Nemcev in Madžarov, sporen, novi češki dokumentarec Klanje po Češko pa kontroverzo ravnanja Čehov z Nemci ob koncu druge svetovne vojne še zaostruje. Režiser David Vondraček namreč v filmu razkriva primer Postelberg oziroma poboj približno 800 nemških civilistov.
V filmu, ki ga je v najbolj gledanem terminu predvajala javna češka televizija, govorijo o največjem pokolu med koncem druge svetovne vojne in Srebrenico. Kot zelo nazorno prikazuje film, so v dneh neposredno po koncu druge svetovne vojne češki vojaki ducatom in ducatom nemških civilistov ukazali, naj se postavijo v vrsto. Nato so jih drugega za drugim ubili s strelom v vrat. Potem je čez trupla zapeljal še tovornjak. Če kdo še ni bil mrtev, ga je pokončal pritisk koles na glavo. Za pokol, katerega žrtve so bili med drugim tudi trije nemški mladoletni najstniki, ki so si smrt prislužili s krajo jabolk, ni bil obsojen nihče. Praški parlament je maja 1946 pomilostil vse izvajalce zločinov nad Nemci, v komunistični Češki pa so pokol v Polstenbergu preprosto pozabili. Kot še marsikaj drugega.
Ravnanje, kot si ga je zamislil Beneš
Dokumentarec Klanje po češko je razburil češko javnost. Najbolj so bili seveda 'na udaru' spletni forumi. Prevladujoče mnenje na njih sicer odstopa od dokumentarca. Zapisi namreč krožijo predvsem okoli mnenj: Nemci si niso zaslužili ničesar boljšega, Nemci so sami 'izsilili' tako postopanje ... Časopisi menijo drugače. V konservativnem dnevniku Lidove noviny so tako zapisali, da film kot nacionalno izdajo vidijo le tisti, ki še danes pristajajo na koncept Čehov kot univerzalnih žrtev in Nemcev kot univerzalnih hudodelcev. Levo usmerjeni dnevnik Pravo pa je v filmu predstavljene dokumente imenoval celo za le vrh ledene gore, saj je znano, da so Čehi po koncu vojne po Češki in Moravski Nemce pobijali drugega za drugim, in sicer povsem po 'zapovedi' predsednika Beneša, da je Nemce preprosto treba likvidirati. Pravzaprav pa je film le še en dokaz za simbolni pomen druge svetovne vojne, ki tudi 65 let po njenem formalnem koncu in po koncu bojev še vedno razdvaja narode.