Japonski arhitekt Šigeru Ban je načrt centra Pompidou razpotegnil čez 12.000 kvadratnih metrov, od tega bo razstavnemu prostoru namenjenih 6.000 kvadratnih metrov. V centru bodo redno tudi filmske projekcije, performansi ter konference. Foto: www.centrepompidou.fr
Japonski arhitekt Šigeru Ban je načrt centra Pompidou razpotegnil čez 12.000 kvadratnih metrov, od tega bo razstavnemu prostoru namenjenih 6.000 kvadratnih metrov. V centru bodo redno tudi filmske projekcije, performansi ter konference. Foto: www.centrepompidou.fr
Pompidou, Metz
Kustosi novega muzeja v Metzu bodo pod svojo streho prenesli del 65.000 kosov obsegajoče zbirke pariškega centra. Foto: www.centrepompidou.fr
Rideau de scène de parade
Največja stena v muzeju bo ob razstavi ob odprtju namenjena delu Rideau de scène de parade Pabla Picassa. Foto: www.centrepompidou.fr

V Metzu je počasi vse pripravljeno za odprtje prve regionalne veje slavnega pariškega centra sodobne umetnosti Pompidou, nove stavbe japonskega arhitekta Šigeruja Bana. V pogosto spregledanem francoskem mestu, ki ima 127.500 prebivalcev, upajo, da jim bo futuristična stavba, ki župana mesta po poročanju newyorškega Timesa spominja na hiško Smrkcev, prinesla podoben ugled kot Bilbau Guggenheim.
Po besedah župana Dominiqua Grosa je bil Metz dolga leta po drugi svetovni vojni v krizi narodne identitete, kar je po njegovem mnenju uničilo samozavest meščanov. Mesto sta si stoletja izmenjevali Nemčija in Francija, poleg tega pa je 'germanizacija' Metza po letu 1871 privedla do izselitve mestnega višjega sloja in inteligence.
Metz se lahko pohvali z izjemno srednjeveško arhitekturo in s spomeniki iz obdobja fin de siecla. Mesto je brez operne hiše, ima pa le eno gledališče in kopico galerij. Celo glavna znamenitost, katedrala St. Étienne iz 13. stoletja, ki se ponaša z obsežno površino vitražev - te je prispeval tudi sam Marc Chagall - je zunaj Metza malo poznana. Preostala Francija pa ga vidi kot umazano mesto, polno barak, so še prepričani v mestu.
Želja po Guggenheimovem učinku
Muzej bo pravi kulturni center, v katerem bodo prirejali konference, predvajali filme in performanse. V večini sta ga financirali regija Lorena in občina. Nova muzejska hiša bo lahko za svojo zbirko izbirala med skoraj 65.000 umetniškimi deli, ki jih v svojih depojih hrani pariški 'brat', največja sodobna zbirka sodobne umetnosti v Evropi. Mestna oblast tako upa, da bo imel muzej podoben učinek na mesto, kot ga je imel Guggenheim Franka Gehryja na Bilbao. Špansko mesto se je z več kot milijoni obiskovalcev muzeja na leto spremenilo iz industrijskega mesta v pomembno evropsko kulturno destinacijo.
A nekateri menijo, da je 'Guggenheimov učinek' zgolj 'mit.' "Mnogo mest je prepričanih, da je velik muzej z imenom dovolj, da opozorijo nase ... Muzej je pomemben element trženja mesta, ne sme pa biti pa kulturna politika," je prepričan ekonomist Thomas Werquin. Kot dodaja, je pri Bilbau muzej Guggenheim zgolj podkrepil že tako trdno in odločno urbanistično politiko.
Ugodna lega dobro izhodišče
Direktor Pompidouja v Metzu Laurent Le Bon vidi prednost tudi v sami legi - med Nemčijo, Luksemburgom, Belgijo in Francijo - ki bi lahko mestu omogočila status nekakšne zastave sodobne umetnosti v središču Evrope. V muzeju upajo, da bodo letno privabili okoli 200.000 obiskovalcev.
Pompidou v Metzu se med drugim lahko pohvali z eno največjih razstavnih sten na svetu, ki bo v postavitvi ob odprtju Chefs d’oeuvre (Mojstrovine) namenjena Picassovi Rideau de scène de parade. Inavguracijska razstava bo obsegala okoli 800 del umetniških imen 20. stoletja.