Rdeča nit projektov bo roman Josepha Rotha.

Ekipa Evropske prestolnice kulture je projekt predstavila v Atriju ZRC SAZU-ja v Ljubljani. Foto: GO! 2025
Ekipa Evropske prestolnice kulture je projekt predstavila v Atriju ZRC SAZU-ja v Ljubljani. Foto: GO! 2025

Poleg gledaliških predstav bo obsežen projekt, ki je v nastajanju, vključeval tudi šest radijskih iger in publikacije. Nastaja v produkciji druženja Mittelfest in v koprodukciji SNG Nova Gorica.

Osnovno zamisel celotnega projekta je zasnoval umetniški vodja festivala Mittelfest Giacomo Pedini, ki bo dve izmed treh gledaliških predstav tudi režiral. Ob tem ga je navdihnil roman Josepha Rotha Kapucinska grobnica, ki bo vezni člen celotnega projekta. Ta bo ponudil vpogled v zgodovino krajev na stičišču treh evropskih kultur – italijanske, slovanske in germanske.

Pedini bo režiral predstavo z naslovom Kapucinska grobnica, ki bo projekt tudi uvedla, druga predstava pa ima za zdaj le delovni naslov Zora po koncu zgodovine.

Foto: GO! 2025
Foto: GO! 2025

Premiera Kapucinske grobnice/La Cripta dei Cappuccini bo 11. maja letos. V gledališki priredbi Rothovega romana, ki jo je pripravil Jacopo Giacomoni, bo med drugim nastopil Primož Ekart, ki se uči italijanščine. Upodabljal bo Poljaka iz Galicije, kar je, kot se je na predstavitvi projekta pošalil, olajševalna okoliščina, saj je imel protagonist zagotovo slovanski naglas.

V iskanju izgubljenega jezika
Sledila bo predstava z naslovom Iskanje izgubljenega jezika/Cercando la lingua perduta, premiera pa bo novembra letos v SNG Nova Gorica. Režijo predstave prevzema Kica, besedilo pa bo podpisal Goran Vojnović. To bo zgodba, ki se bo odvijala v 60. letih 20. stoletja v Evropi, ki jo deli železna zavesa. To bo predstava o pobegu, uporu in tabujih ne tako oddaljene preteklosti.

Še vedno obstoječe meje
Tudi Vojnovićev pradedek je bil Poljak iz Galicije in tudi sicer pisatelj svojo družinsko zgodovino najlažje umešča na območje nekdanje Avstro-Ogrske. Vojnović Rotha opisuje kot “pisatelja svojega sveta” in pravi, da mu je njegova literatura blizu. Tudi vprašanje meja mu ni tuje. "Čeprav smo Slovenci in Italijani že 20 let del iste Evropske unije, meje med slovenskim in italijanskim svetom še vedno obstajajo," meni.

Vojnovića so po besedah vodje novogoriškega gledališča Marka Bratuša k sodelovanju povabili zaradi njegovega pisateljskega talenta in tudi izkušnje razdeljenosti identitete.

Besedilo za predstavo Iskanje izgubljenega jezika/Cercando la lingua perduta piše Goran Vojnović, ki pri tem izhaja iz Rothovega romana. Foto: BoBo
Besedilo za predstavo Iskanje izgubljenega jezika/Cercando la lingua perduta piše Goran Vojnović, ki pri tem izhaja iz Rothovega romana. Foto: BoBo

Zora po koncu zgodovine/L'alba dopo la fine della storia bo premiero doživela Konec septembra leta 2025 v Teatru Verdi v Gorici. Predstava bo temeljila na izvirnem besedilu Paola Di Paola v priredbi dramaturga Giacomonija in režiji Pedinija. Gledalce bo popeljala na začetek 90. let preteklega stoletja, ko je Evropa doživela padec zidov. Jeseni leta 2025 bo po premieri tretje predstave uprizorjena še celotna trilogija.

V sodelovanju z Arsom
V sklopu projekta bodo nastale tudi radijske igre – tri v slovenskem in tri v italijanskem jeziku, ki bodo na podlagi gledaliških iger nastale v partnerstvu z RAI Radio 3, RAI FVG in s 3. programom Radia Slovenija - Ars.

V nastajanju je tudi dokumentarni film, ki ga prav tako pripravljajo v produkciji Mittelfesta in bo izšel jeseni 2025. Predvidena je še knjiga. Celotni projekt je nastal ob podpori Dežele Furlanije - Julijske krajine prav za Evropsko prestolnico kulture, ki ga je uvrstila v svoj uradni program.