Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta letos prejela kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov ter režiser in scenarist Filip Robar Dorin. Poleg njiju je v središču pozornosti tudi šest nagrajencev Prešernovega sklada za pomembne umetniške dosežke v zadnjih treh letih: pesnik Jure Jakob, igralka Maruša Majer, ustvarjalec animiranih filmov Dušan Kastelic, skladatelj Tomaž Svete, dirigentka Martina Batič ter arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič. Foto: BoBo

Cankarjev dom je bil znova prizorišče državne proslave ob kulturnem prazniku, na kateri so po tradiciji v ospredju dobitniki najpomembnejših nagrad v umetnosti. Letošnja proslava je potekala v času, ko po odhodu Dejana Prešička slovenska kultura nima ministra, kar je bila tudi ena izmed tem Möderndorferjevega govora.

Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer je bil tudi letos v svojem nagovoru zelo kritičen do odnosa, ki ga ima država do kulture. Foto: BoBo

V znamenju satire
Slavnostni nagovor je sicer odzvanjal v znamenju satire. Ob tem se je Möderndorfer oprl na aktualnost satirične misli Ivana Cankarja ter humoreske Butalci Frana Milčinskega.

"Ob vsem spominu na velikega pisatelja Ivana Cankarja se položaj umetnikov ni nič izboljšal. Zaton prekarstva, takšno stanje, da bodo umetniki za svoje delo plačani pošteno, vse to bi bil pravi poklon Cankarju," je povedal ob koncu leta, v katerem smo se poklonili Cankarjevi stoletnici smrti. Ta se je po njegovo iztekla v Potemkinovo vas, privid.

Poleg Cankarja nam zrcalo drži tudi Fran Milčinski, ki se mu ob 150. obletnici rojstva nismo poklonili, je opozoril govornik. "Njegovim butalcem se vedno bolj grenko smejimo, odkar imamo svojo državo. Skozi smeh nam slika naš nacionalni portret."

"Butalce smo že davno prebutalili"
Vprašal se je, ali smo 150. obletnico spregledali iz malomarnosti ali se nam zdijo Butalci manjvredna literatura. "Pisatelja smo namenoma potisnili ob stran, ker se preveč prepoznavamo v druščini Butalcev."

"Posnemali smo jih, ko smo imeli volitve," je zadevo še bolj aktualiziral in opozoril na to, da satira postaja vedno bolj groteskna, kadar se uresničuje v življenje. "Butalce smo že davno prebutalili."

Govor Vinka Möderndorferja na Prešernovi proslavi
Prešernov nagrajenec Filip Robar Dorin: samosvoj mojster slovenskega filma

"Počistili čistilca, ne pa hleva"
Možnost razjasnitve vremena "našim Butalam" je našel v novem političnem vodstvu. "Prvič imamo predsednika vlade iz vrst umetnosti," ki je, kot je poudaril Möderndorfer, delal kot igralec, satirik in mu ni neznano prekarno delo. Iz polja kulture je izhajal tudi nekdanji minister za kulturo, kar se je zdelo Möderndorferju obetavno. A se je zgodilo tako, da so "počistili čistilca", ne pa hleva, je povedal.

Nato je spomnil, da je Slovenija v drugo polovico dvajsetega stoletja stopila s puško in knjigo. "A pustimo stare države, mrtve so. Ukvarjajmo se z novo, ki je zaenkrat še živa. Tudi ta si je morala samostojnost zagotoviti s puško. A brez knjige."

Möderndorfer je v govoru večkrat ošvrknil politiko, najjasneje, ko je spomnil na Šarčeve besede glede Nata, ko je premier rekel, da če si član kluba, ne moreš pobirati le koristi, ampak imaš tudi dolžnosti. Slovenijo, tako Möderndorfer, vse bolj določa militantna miselnost. Zato se je govornik vprašal, kakšne dolžnosti imaš, če hočeš ostati v klubu kulturnih. Letošnjim Prešernovim nagrajencem pa sporočil, da jih država, ki je nastala na puškah in dediščini trgovine z orožjem, v resnici ne ceni.

Möderndorfer je v sklepu svojega govora še enkrat vpletel satiro, z novo zgodbo iz sveta Butal.

Kaj sta v zahvalnih govorih poudarila dobitnika Prešernovih nagrad?
Prešernova nagrajenka Bjanka Adžić Ursulov: lucidna bralka dramske literature
V središču pozornosti sta bila dobitnika Prešernovih nagrad, zaradi bolezni žal odsotni Filip Robar Dorin in Bjanka Adžić Ursulov. Foto: BoBo

Veliki Prešernovi nagradi letos na oder in v film
Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta letos prejela kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov ter režiser in scenarist Filip Robar Dorin. Velika Prešernova nagrajenka za življenjsko delo je bila v zahvali kratka. Zahvalila se je vsem, ki so jo sprejeli in opazili ter povedala, da jih ima rada. "Stojim pred vami z vso ljubeznijo in hvaležnostjo. Rada vas imam, več pa ne morem govoriti, tremo imam."

V imenu nagrajenca je njegovo nagrado sprejela žena Marta Pihler. V videu, predvajanem na velikem platnu, se je zahvalil ženi, prijateljem, sorodnikom in znancem. Poudaril je, da bi lahko slovenski in evropski film prispevala k vedrini.

Poleg njiju je bilo v središču pozornosti tudi šest nagrajencev Prešernovega sklada za pomembne umetniške dosežke v zadnjih treh letih: pesnik Jure Jakob, igralka Maruša Majer, ustvarjalec animiranih filmov Dušan Kastelic, skladatelj Tomaž Svete, dirigentka Martina Batič ter arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič.

Prešerno po Prešernu

Tri filmske miniature
Umetniški program proslave, ki sta ga zasnovala Martin Srebotnjak in Metod Pevec, je bil obarvan filmsko. Kot pravita, se jima zdi, da smo, tudi s proslavami, slovenske kulturne veličine povzdignili tako visoko, da so že skoraj nedosegljive in da v šolskih učbenikih občasno ustvarjajo vtis, da niso več za vsakdanjo rabo. V treh filmskih miniaturah, v katerih so nastopili Ivanka Mežan, Silva Čušin, Janez Škof, Primož Pirnat in Nagisa Moritoki Škof, pa so se poskusili spustiti s piedestala visoke slovenske besede.

Tako je Pirnat interpretiral Povodnega moža v gledališki garderobi, na hodnikih, o poeziji so se v avtomobilu na poti v Vrbo pogovarjali Ivanka Mežan, Silva Čušin in Janez Škof, morda najbolj povedna miniaturka pa je bila posneta v nakupovalnem središču. Slišati je bilo natančna radijska poročila o aferi s poljskim mesom, ko pa je beseda nanesla na prihajajočo Prešernovo proslavo, so besede preglasili nakupovalni vozički. Sledila je Pirnatova interpretacija pesmi Memento mori.

Na proslavi so nastopile tudi članice vokalne skupine Gallina.

Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada
Stanu se svojega spomni: Portreti Prešernovih nagrajencev