Pred iztekom festivalskega poletja bosta za vse ljubitelje operne umetnosti na ogled še dve produkciji Opere in baleta SNG Maribor. V Cankarjevem domu je bila na sporedu Bizetova Carmen, v torek pa bosta na sporedu še enodejanki Cavalleria rusticana (Podeželska čast) Pietra Mascagnija in Glumači Ruggera Leoncavalla, ki sta se uveljavili kot diptih in so ju kot taki na oder postavili tudi v mariborski operi. Kot je povedal direktor SNG Maribor Danilo Rošker, veljata predstavi za jagodni izbor letošnje in lanske sezone, saj sta obe dobro zaživeli pri občinstvu.

Z zornega kota umirajoče Carmen
Slavno zgodbo o zapeljivi ciganski Carmen je italijanski režiser Alessio Pizzech uprizoril iz ženskega vidika oziroma tako, da se celotno dogajanje odvija z zornega kota glavne protagonistke, ko ta umira. Carmen je prikazana kot moderna ženska, ki ve kaj hoče, je zelo samozavestna, se zaveda svoje privlačnosti, predvsem pa je obsedena s svobodo, pri čemer nad njo visi roka usode. V štirih glavnih vlogah nastopajo Karine Ohanyan (Carmen), Janez Lotrič (José), Jože Vidic (Escamillo) in Sabina Cvilak (Micaëla), dirigiral pa bo Simon Robinson.

Mariborska uprizoritev Carmen v Pizzechovi interpretaciji velja za nestandardno predstavo; režiserja je namreč večkratno branje didaskalij napeljalo k bolj svobodni interpretaciji, v Bizetovi glasbi je naš mediteranski svet zaznamovan z nasprotjem med nasiljem, seksualnostjo, ljubeznijo in smrtjo. Podobna nasprotja je režiser našel tudi v dramatiki Garcíe Lorce, kar je v tokratni postavitvi opere preneseno na slikovite portrete romskega sveta, kjer se vse vrti okoli naslovne junakinje.

Združeni mojstrovini
Enodejanki Cavalleria rusticana (Podeželska čast) Pietra Mascagnija in Glumači Ruggera Leoncavalla veljata za dosežka italijanske veristične opere, na velikem odru Cankarjevega doma pa bosta oživeli v uprizoritvi, ki jo je novembra lani pripravil režiser Plamen Kartaloff, dirigiral pa bo Loris Voltolini. Predstava se lahko pohvali z dvema odličnima zasedbama: ob Janezu Lotriču, ki poje vlogi Turidduja v Cavallerii rusticani in Cania v Glumačih, nastopa še vrsta uglednih opernih pevcev.

Deli povezuje tragična tematika strasti, ljubezni in bolestnega ljubosumja, predvsem pa glasba z mnogimi priljubljenimi arijami in orkestrskimi odlomki. Leoncavallo je svojo opero napisal dve leti po nastanku Mascagnijeve, na katero se je tesno navezal prav z željo, da bi bili deli primerni za izvedbo v istem večeru. Seveda pa tedaj še ni mogel vedeti, da je s tem ohranil pri življenju edini pravi mojstrovini posebne italijanske operne smeri, tako imenovane "giovane scuola".

Sklep z Barokom
Festival Ljubljana se svojemu koncu približal s koncertom filmske glasbe Ennia Morriconeja 27. avgusta in večer za njim s koncertom orkestra Maggio Musicale Fiorentino z maestrom Zubinom Mehto. Dokončno pa se bo končal v začetku septembra s predstavo Barok Tomaža Pandurja in tradicionalno Slovensko popevko.

L. Š.