Pinter, ki je fotografsko ustvarjalnost ves čas gojil vzporedno s svojim poklicem kemika in farmacevta, je v skoraj šestih desetletjih ustvarjanja razvil prepoznaven avtorski slog ter v svoji temnici izpopolnil mojstrstvo klasične fotografske tehnike.

Tihomir Pinter se je rodil leta 1938 v Bjelovarju. Poklicna pot in študij farmacije sta ga vodila po prestolnicah nekdanje Jugoslavije, od Ljubljane, Sarajeva, Zagreba do Beograda. Veliko časa je posvetil fotografiji, bil je aktiven član fotoklubov, redno je spremljal dogajanje na fotografskem področju, sodeloval je na skupinskih razstavah in samostojno razstavljal.

Leta 1960 se je v Zagrebu, kjer se je vpisal na fakulteto za farmacijo in biokemijo, včlanil v tamkajšnji znameniti fotoklub. Prve fotografije so iz leta 1961, med njimi pa je najpomembnejša Brez pogreba. Odlikuje jo kontrast med globoko temino in ploskovitostjo beline, ki jo je dosegel s postopkom fotografike.

Realistov premik k abstrakciji
Na pobudo mestnega muzeja v Sisku je začel leta 1966 fotografirati železarske motive in tako snovati opus, ki z današnjega stališča predstavlja eno ključnih obdobij njegovega ustvarjanja. V naslednjih letih je obiskal skoraj vse železarne v nekdanji državi, in čeprav zase pravi, da je realist, za katerega je resničnost vselej izhodišče, so ga železarski motivi vodili k abstrakciji.

V slovenskem prostoru so ga očarale premišljene kompozicije in bogastvo tonov na fotografijah Slavka Smoleja. Leta 1970, ko se je odločil za delo v bromatološkem laboratoriju vojaške bolnišnice v Ljubljani in se v mestu ustalil s svojo družino, je začel obiskovati ateljeje znanih slovenskih likovnih umetnikov. Nastajati je začela njegova v Sloveniji prepoznavna obsežna zbirka.

Iskanje ostrine zrnavosti
Leta 1967 ga je začela zanimati "ostrina zrnavosti", svoj opus fotografij pa je ustvaril z obstoječo svetlobo, brez bliskavice ali umetne svetlobe. Vse fotografije ustvarja v srebroželatinasti tehniki in v svoji temnici. Za njegove analogne črno-bele fotografske cikle je ključni trenutek delo v temnici, pri gledanju - izbiri motiva - pa ga vodi videnje likovnosti, ki se skriva v svetu.

Po razstavi bodo popeljali na javnih vodenjih, ki bodo v slovenščini vsako nedeljo ob 16.30, v angleščini pa vsako soboto ob 16.30. Kustosinji Barbara Savenc in Marija Skočir ter avtor bodo po razstavi vodili v nedeljo na Ta veseli dan kulture ter prihodnje leto na Prešernov dan in 4. marca. Postavitev bodo pospremile fotografske delavnice za vrtce, osnovne in srednje šole ter predstavitev dela v temnici. Razstava se bo zaprla 4. marca, med 18. majem in 18. junijem pa bo gostovala v Mestnem muzeju Bjelovar.