Gurlittovo zapuščino je podedoval Muzej lepih umetnosti v Bernu v Švici. Foto: EPA
Gurlittovo zapuščino je podedoval Muzej lepih umetnosti v Bernu v Švici. Foto: EPA
Primer Gurlitt: čudaški starec sredi nacističnega zaklada ... to je "zavajanje, neumnost in škandal"

Umetnine je v 30. in 40. letih prejšnjega stoletja Gurlitt v imenu nacistov preprodajal in tako gospodaril z devizami. Joseph Goebbles je bil mnenja, da je moderna umetnost "degenerirana", a je kljub temu v njej videl priložnost, "da s tem smetjem zasluži nekaj denarja". Za prodajo v tujino je potreboval posrednike, kakršen je bil Gurlitt. Gurlitt je imel dovoljenje, da umetnine kupuje tudi zase, če jih je plačal v stabilni tuji valuti - in te ugodnosti je s pridom izkoriščal.

Na razstavi je zbranih okrog 100 slik, risb, grafik in kipov iz njegove zbirke, v kateri so dela Pierre-Augusta Renoirja, Edouarda Maneta, Claudea Moneta, Emila Noldeja, Otta Dixa in Maksa Ernsta.

Marca 2012 je nemško tožilstvo v stanovanju Gurlittovega sina Corneliusa v bavarski prestolnici München odkrilo okoli 1300 del modernih klasikov, kot so Pablo Picasso, Henri Matisse, Franz Marc, Paul Klee in Max Beckmann. Pozneje so v njegovem drugem stanovanju v Salzburgu v Avstriji odkrili še 200 umetnin. Družina pa je kot skladišče za svojo zajetno zbirko uporabljala še eno hišo v Avstriji, in sicer v Bad Ausseeju.

Niso želeli, da bi bil Gurlitt glavna tema razstave, je še pojasnila kuratorka. Foto: EPA
Niso želeli, da bi bil Gurlitt glavna tema razstave, je še pojasnila kuratorka. Foto: EPA

Gurlittovo zapuščino je podedoval Muzej lepih umetnosti v Bernu v Švici, v sodelovanju s katerim so pripravili razstavo. Pri postavitvi v Jeruzalemu je sodeloval še muzej Bundeskunsthalle v Bonnu v Nemčiji, v katerem so dela razstavili v letih 2017 in 2018.

V središču so umetnine, ne Gurlitt
Vse umetnine so temeljito pregledali in ne verjamejo, da gre za zasežena dela, je pred razstavo svoje mnenje delila kuratorka za evropsko umetnost v Izraelskem muzeju Shlomit Steinberg.

Postavitev je razdeljena štiri dele. Prvi se ukvarja z družino Gurlitt, drugi z izrojeno umetnostjo, tretji s časom, ko je Gurlitt kupoval umetnost v okupiranem Parizu, četrti pa s časom, ko je bil direktor muzeja v Düsseldorfu in zbiratelj.

Niso želeli, da bi bil Gurlitt glavna tema razstave, je še pojasnila kuratorka. "Želeli smo, da bi bile v središču umetnine. Te so večne, imajo svoje življenje, dušo, svojo lepoto."