Postavljanje kartonastih znanih osebnosti za vzpostavitev fizičnih razdalj med prireditvijo v Dublinu. Foto: Reuters
Postavljanje kartonastih znanih osebnosti za vzpostavitev fizičnih razdalj med prireditvijo v Dublinu. Foto: Reuters

Tako so med drugim zaostritev ukrepov napovedale Irska, Nizozemska in Španija.

V delih Madrida in sedmih drugih okoliških mestih bodo od ponedeljka omejili gibanje skoraj milijonu ljudi. Svoje četrti oz. mesta bodo lahko zapustili le za odhod v službo ali šolo, obisk zdravnika ali če bodo morali na sodišče. Podobne ukrepe so pred kratkim sprejeli že za otok Majorka in več drugih območij.

Sorodna novica Švedska edina v EU-ju z upadom okužb; na Danskem rekord okužb

Predsednica regionalne vlade v Madridu Isabel Ayusa je ob tem še pojasnila, da se bodo lahko prebivalci prosto gibali po svojih območjih, bodo pa zaprti parki, druženje pa omejeno na največ šest oseb, v javnih stavbah pa bo lahko zapolnjena polovica kapacitet.

Na prizadetih območjih so prekoračili mejo tisoč okužb na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14 dneh. Tretjino vseh novih primerov v Španiji so potrdili v Madridu. Ayusova je to številko označila za zelo slabo. Bolnišnice naj bi bile že na robu svojih kapacitet.

Madrid. Foto: Reuters
Madrid. Foto: Reuters

V Madridu bo delno zaprtje potekalo v nekaterih najrevnejših soseskah prestolnice, kjer je povprečni dohodek precej nižji, delež priseljenskega prebivalstva pa višji, prebivalci pa dvomijo, da bodo ukrepi delovali. Eden izmed razlogov je ta, da v teh soseskah pogosto živi tudi več družin skupaj v enem stanovanju, tako da je nemogoče ohranjati razdaljo. Kot izpostavljajo, se številni ukrepov niti držali ne bodo, saj nimajo bančnega računa, da bi jim lahko oblasti globo izterjale.

Irske restavracije lahko strežejo le zunaj

Tudi razmere v irski prestolnici Dublin se ne umirjajo. Na začetku tedna so zaostrili ukrepe glede druženja, v petek pa so napovedali nove ukrepe, ki so začeli veljati danes. Med drugim so prepovedani obedi v notranjih prostorih restavracij, odpovedali so tudi verske obrede.

Premier Michael Martin je pojasnil, da so ukrepi nujni, saj se bo nasprotno Dublin vrnil v najhujše čase te krize. Na Irskem so v četrtek potrdili 253 novih primerov, od tega skoraj polovico v Dublinu, kjer živi več kot četrtina od 4,9 milijona Ircev.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Omejitev obratovanja lokalov na Nizozemskem

Na Nizozemskem se tudi bojijo porasta števila okužb. V Amsterdamu, Rotterdamu in drugih večjih mestih bodo zato od nedelje veljali dodatni preventivni ukrepi. Restavracije in lokali bodo lahko goste sprejemali do polnoči, odprti pa so lahko do 1. ure. Dovoljene so le skupine do 50 ljudi. Za večje dogodke bodo morali organizatorji poslati prošnjo za izvedbo, so v petek sporočile oblasti.

V Amsterdamu bodo preventivno ponoči parki zaprti, da bi se s tem izognili morebitnim zabavam na prostem. V petek so zdravstvene oblasti sporočile, da so v zadnjih 24 urah potrdile skoraj 2000 novih okužb, kar je rekord za državo. Bolnišnice za zdaj še niso dosegle svojih kapacitet, oblasti pa si želijo to preprečiti.

Omejitve v Franciji, Grčiji, na Danskem, Islandiji

Vse strožje omejitve uveljavljajo tudi druge države. Tako so v Franciji dodatne ukrepe uvedli v Nici. Zbiranja več kot deset ljudi so prepovedana, barom pa so skrajšali obratovalni čas.

Strožje ukrepe za Atene uveljavlja Grčija, kjer tudi krepijo testiranje in vzpostavljajo hotele za karantene. Med 21. septembrom in 4. oktobrom bo v prestolnici prepovedano zbiranje več kot devetih ljudi.

Na Danskem so javna zbiranja omejili na 50 ljudi, bari in restavracije pa se bodo morali po vsej državi zdaj zapirati ob 22. uri.

Za dodatne ukrepe pa so se odločili tudi na Islandiji, kjer so se morali vsi lokali in prizorišča v petek zapreti za štiri dni.

Irska študija kaže na dolgoročnejše posledice covida-19

Številni, ki so preživeli okužbo z novim koronavirusom, imajo tudi po okrevanju dolgoročne posledice, je pokazala raziskava, opravljena v bolnišnici St. James's v Dublinu. Raziskovalci so spremljali stanje zdravstvenega osebja in bolnikov, ki so bili okuženi s covidom-19. Več kot polovica jih je daljše obdobje trpela za utrujenostjo.

Raziskava, v kateri je bilo udeleženih 128 ljudi, je pokazala, da je 52 odstotkov udeležencev poročalo o vztrajnem pojavu utrujenosti. Oceno so podali v povprečju 10 tednov po kliničnem okrevanju po okužbi, ne glede na to, kako resna je bila začetna okužba, povprečna starost udeležencev pa je znašala 50 let. Vsi so bili pozitivni na novi koronavirus.

Podobna raziskava v Italiji, ki so jo julija opravili na domnevno že ozdravelih bolnikih, pa je pokazala, da se pri 87 odstotkih obolelih 60 dni po okrevanju še vedno kaže vsaj en simptom. Najpogostejša simptoma sta bila utrujenost in težave z dihanjem.