Veliko medu je kristaliziralo že v čebelnjaku, takega pa ni mogoče iztočiti. Foto: MMC RTV SLO
Obrazec za vlogo je dostopen na tej povezavi.

Izpad letine je približno 60-odstoten, krojila so jo temperaturna nihanja ter neurja z velikimi količinami dežja, vetra in toče. Agencija vloge zbira do 28. oktobra.

Čebelarji so letos po zadnjih ocenah Čebelarske zveze Slovenije pridelali dobrih 650 ton medu, potem ko je bilo medu lani okoli 1.746 ton.

"Največje izgube zaradi slabega vremena in zmrzali v spomladanskem času smo imeli pri akacijevem medu. Slabše medenje smo zaznali tudi pozneje pri cvetenju lipe in kostanja," so za Slovensko tiskovno agencijo pojasnili na zvezi.

Največ škode so po navedbah zveze utrpeli čebelarji na Primorskem, kjer akacija predstavlja eno glavnih paš. Slabe donose medu so imeli tudi čebelarji na območju Gorenjske in Koroške, kjer je do medenja sicer prišlo, vendar so zaznali močno kristalizacijo medu že v samem satju, takšnega medu pa ni mogoče iztočiti.

Država je pomoč obljubila

Čebelarji so na slabo letino opozorili že spomladi, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec pa jim je obljubila pomoč, če se bo sezona zares izkazala za slabo. Tako je vlada na začetku meseca odločila, da čebelarjem priskoči na pomoč s 588.103 evri. To naj bi pokrilo del izgube dohodka 4.955 prizadetim čebelarjem, hkrati pa zagotovilo nadaljevanje čebelarske dejavnosti na ravni števila čebelarjev v enakem obsegu kot lani.

Čeprav je bila letošnja letina slaba, v čebelarski zvezi zagotavljajo, da to ni vplivalo na kakovost medu.

V Sloveniji je po podatkih statističnega urada okoli 10.000 čebelarjev, čebelarji pa s pridelkom medu zadostijo približno polovici domače porabe. Pridelava medu med leti zaradi vremenskih razmer precej niha. Največ ga je bilo leta 2001, in sicer rekordnih 2.550 ton, najmanj pa leta 2014, ko ga je bilo le 471 ton.