Predsednik države Borut Pahor se je sestal s člani Stalnega posvetovalnega odbora za podnebno politiko. Foto: Nebojša Tejić/STA
Predsednik države Borut Pahor se je sestal s člani Stalnega posvetovalnega odbora za podnebno politiko. Foto: Nebojša Tejić/STA

Za izvajanje tega dogovora naj vlada izda zelene obveznice. V začetku v znesku vsaj enega odstotka bruto domačega proizvoda, zaokroženo 500 milijonov evrov letno oziroma pet milijard evrov za obdobje desetih let do 2030.

Zoran Kus

Med člani odbora je bilo slišati pozive k izdaji zelenih obveznic in okrepljenemu vlaganju v razvoj.

V šestem priporočilu po krizi covida-19 so po Pahorjevih besedah ponovili in podkrepili pričakovanje, da bodo interventni ukrepi oblikovani na način, "da bodo v izhodni strategiji videli luč na koncu predora v trajnostnem razvoju, vključujoč vse paradigmatske značilnosti podnebne politike".

Do leta 2030 za zeleni dogovor pet milijard evrov
Pogajalec Slovenije za področje podnebnih sprememb z okoljskega ministrstva Zoran Kus je prepričan, da Slovenija potrebuje t. i. program za prihodnost oz. slovenski zeleni dogovor, ki bi zrcalil evropskega in druge programe trajnostnega razvoja. "Za izvajanje tega dogovora naj vlada izda zelene obveznice. V začetku v znesku vsaj enega odstotka bruto domačega proizvoda, zaokroženo 500 milijonov evrov letno oz. pet milijard evrov za obdobje desetih let do 2030," je pozval Kus.

Hkrati bi morala Slovenija po Kusovih besedah skupaj z drugimi državami članicami vztrajati in predlagati izdajo evropskih zelenih obveznic v začetku vsaj dveh odstotkov BDP-ja Unije, kar bi zaokroženo pomenilo 300 milijard evrov letno do 2030. "In ne samo 0,6 odstotka BDP-ja, kot jih trenutno načrtuje komisija, kar predstavlja 'samo' 100 milijard evrov letno. To je bistveno premalo," je izpostavil.

Vprašanje podnebnih sprememb hkrati z rešitvami krize
Člani odbora so povlekli tudi vzporednice med zdravstveno krizo, s katero se zaradi koronavirsa spopada svet, in podnebno krizo. "Vsi vidimo, kako pomembne so javne politike. Vsi vidimo, kako pomembno je previdnostno ravnanje, kako pomembno je obvladovanje tveganj in kako pomembna je skupna dejavnost," je poudarila vodja projekta LIFE ClimatePath2050 – Slovenska podnebna pot do sredine stoletja in raziskovalka na centru za energetsko učinkovitost Instituta Jožefa Stefana Andreja Urbančič. "Sočasno s tem, ko bomo oblikovali programe za izhod iz te krize, je treba hkrati reševati vprašanja podnebnih sprememb," je dodala Urbančičeva.

V času te krize smo videli, kako pomembna je samooskrba in kako ranljivi smo, zato si nikakor ne bi smeli privoščiti, da z nekimi ukrepi za izhod iz te krize nadalje uničujemo kmetijska zemljišča, ki so steber prehranske samooskrbe v Sloveniji.

Andrej Gnezda

Gnezda poudaril pomen samooskrbe
Tudi vodja projektov v Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj Umanotera Andrej Gnezda se je strinjal, da ukrepi za izhod iz te krize nikakor ne smejo poglabljati obstoječe okoljske in podnebne krize. "V času te krize smo videli, kako pomembna je samooskrba in kako ranljivi smo, zato si nikakor ne bi smeli privoščiti, da z nekimi ukrepi za izhod iz te krize nadalje uničujemo kmetijska zemljišča, ki so steber prehranske samooskrbe v Sloveniji," je med drugim opozoril Gnezda.

Na lovu na zadnjo minuto
Po mnenju vodje sektorja za analize podnebja in vodnega kroga v Agenciji RS za okolje Mojce Dolinar "lovimo tisto zadnjo minuto, ko so naši ukrepi še lahko učinkoviti". Dolinarjeva je poudarila, da so ukrepi blaženja podnebnih sprememb odvisni tudi od ukrepov preostalega sveta, po drugi strani pa so tudi takšni, ki so odvisni samo od nas. Po njenem mnenju je eden ključnih ukrepov vlaganje v razvoj v znanje in nove tehnologije.

Trčimo ob ekonomski model, ki ni vzdržen. Trčimo ob tisto tako opevano gospodarsko rast, ki je žejna in potrebuje več fosilne energije, in seveda potrošništvo in klic kapitala na drugi strani. To je verjetno eden od razlogov, zakaj se vse vlade sveta po malem branijo teh podnebnih sprememb, ker v bistvu moramo spremeniti svoj ekonomski sistem.

Lučka Kajfež Bogataj

Kajfež Bogataj: Na eni strani podnebje, na drugi klic kapitala
Klimatologinja in vodja Centra za agrometeorologijo Lučka Kajfež Bogataj je poudarila, da pri iskanju rešitev za podnebno krizo trčimo ob mnogo večje izzive, kot sta napačna energetska politika ali napačen sistem mobilnosti. "Trčimo ob ekonomski model, ki ni vzdržen. Trčimo ob tisto tako opevano gospodarsko rast, ki je žejna in potrebuje več fosilne energije, in seveda potrošništvo in klic kapitala na drugi strani. To je verjetno eden od razlogov, zakaj se vse vlade sveta po malem branijo teh podnebnih sprememb, ker v bistvu moramo spremeniti svoj ekonomski sistem," je poudarila.

Plut zaskrbljen nad vladno politiko do okoljskih organizacij
Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Dušan Plut pa je poudaril, da moramo ukrepe prilagajati obdobju, v katerem živimo. "Ko želimo rešiti ta problem, iščemo rešitve, ki so veljale za 20. stoletje. Za 21. stoletje absolutno več niso dovolj učinkovite in dolgoročno povzročajo več škode kot koristi," je opozoril.

Plutu se zdi med drugim skrajno skrb vzbujajoče, da trenutna vladna politika "dobesedno izrinja nevladne okoljske organizacije pri zaščiti javnega interesa ob posegih v okolje". Kajfež Bogatajeva pa ga je dopolnila, da se tudi stroka bolj ali manj postopoma izključuje iz teh postopkov. "Pa ne govorim samo o tej vladi," je poudarila. Kot je pojasnila, smo priča kadrovskemu osiromašenju Agencije RS za okolje kot institucije, ki je skrbela za postopke. "Tudi na ta način, ko ne kreiraš delovnih mest, ki bi to morala početi, odrivaš stroko," je opozorila.

Pahor je dodal, da moramo "paziti na dediščino, ki smo jo ustvarili z vlogo nevladnih organizacij pri varovanju okolja".