Na Arktiki sneži mikroplastika, ugotavljajo raziskovalci. Foto: Reuters

Dejstvo, da so svetovni oceani polni plastičnih smeti, ni nobena skrivnost, saj iz leta v leto na milijone ton plastičnih odpadkov konča v rekah in morjih. S pomočjo gibanja valov in še bolj z UV-sevanjem sončnih žarkov plastične smeti začnejo počasi propadati v vedno manjše in manjše fragmente. Mikroplastiko najdemo v morski vodi, morskem sedimentu, pa tudi morskih živih bitjih, ki jo pojedo.

Nemško-švicarska ekipa znanstvenikov z nemškega inštituta Alfred Wegener v Bremerhavnu je zdaj odkrila, da lahko delci mikroplastike v atmosferi prepotujejo velikanske razdalje, preden jih iz zraka "sperejo" padavine, še posebej učinkovit pri tem pa je sneg, je poročal spletni BBC.

Raziskovalci so po poročanju BBC-ja vzorce snega nabirali zelo nesofisticirano kar z desertno žličko in stekleničkami, vzeli pa so jih med leti 2015 in 2017 na Arktiki (Greenlandija) ter v švicarskih Alpah in Nemčiji (okolica Bremna). Analiza v laboratoriju s pomočjo infrardečega slikanja je nato pokazala, da so bili vsi vzorci kontaminirani, čeprav so bila nekatera območja v Nemčiji mnogo bolj onesnažena, kot to velja za Arktiko, kjer je bilo najdenih tudi več kot 10.000 delcev na liter.

Mikroplastiko iz zraka "spere" sneg. Foto: BoBo

Umazane najodročnejše arktične plaže

Kontaminacijo s plastiko lahko najdemo tudi na najodročnejših neobljudenih arktičnih plažah. "Pričakovali smo, da bomo našli nekaj mikroplastike, raven kontaminacije, ki se je pokazala, pa je bila pravi šok," je pojasnila vodilna raziskovalka Melania Bergmann. "Več kot očitno je, da velika večina najdene mikroplastike v snegu prihaja iz zraka," je dodala.

Za zdaj vplivi mikroplastike, gre za delce, manjše od petih milimetrov, na človeka niso znani. "Še ne vemo, kakšne vplive na človekovo zdravje lahko povzroči mikroplastika, a vseeno bi lahko začeli veliko bolje skrbeti za okolje," je opozorila Bergmannova.

Kako pride mikroplastika na Arktiko?

Raziskovalci so postavili hipotezo, ki pravi, da mikroplastiko v zrak spiha veter, ta pa potem zaradi mehanizma, ki ga še ne razumejo, lahko v atmosferi prepotuje ogromne razdalje. Delce potem "sperejo" na tla padavine, še posebej sneg. Ugotovitev je potrdila tudi neodvisna raziskava britansko-francoske ekipe, ki je pokazala, da mikroplastika pada tudi na francoske Pireneje, ki veljajo za ekološko neoporečno regijo.

Predhodne raziskave so sicer že potrdile atmosfersko onesnaženje z mikroplastiko v Donguanu na Kitajskem, Teheranu v Iranu, pa tudi Parizu v Franciji. Od kod prihaja največ onesnaženja v atmosfero, ostaja neznanka.

Sofia Heimstad z norveškega inštituta za raziskovanje ozračja Kjeller, ki pri najnovejši študiji ni sodelovala, je opozorila, da je nekaj onesnaženja sicer lokalnega izvora arktičnega območja, a velika večina mikroplastike pride od drugod. "Vemo, da večina mikroplastike, ki jo analiziramo, prepotuje ogromne razdalje in na Arktiko pride iz Evrope, Azije in od drugod po svetu," je navedla.

"Vprašati se moramo, ali res potrebujemo toliko plastične embalaže? Potrebujemo res toliko polimerov v barvah? Bi lahko začeli uporabljati drugačno sestavo avtomobilskih gum?" pa je še dejala Bergmannova.