Po mnenju direktorice Amnesty International Slovenija Nataše Posel bi lahko evropske države sprejele neke vrste mehanizem, kot ga je Slovenija za begunce iz bivše Jugoslavije vpeljala v času vojne v Bosni in Hercegovini. Mehanizem začasne zaščite je veljal za vse ljudi z določenega območja, zato individualna presoja ni bila potrebna. Foto: BoBo
Po mnenju direktorice Amnesty International Slovenija Nataše Posel bi lahko evropske države sprejele neke vrste mehanizem, kot ga je Slovenija za begunce iz bivše Jugoslavije vpeljala v času vojne v Bosni in Hercegovini. Mehanizem začasne zaščite je veljal za vse ljudi z določenega območja, zato individualna presoja ni bila potrebna. Foto: BoBo

Nataša Posel je pojasnila, da državo prečkajo tako ljudje, ki bi v Sloveniji denimo zaprosili za azil, kot tudi tisti, katerih cilj so druge države in bi želeli Slovenijo uporabiti zgolj kot tranzitno državo in se tu ne želijo dokumentirati. Za EU namreč velja Dublinska uredba, ki državam omogoča, da migrante vračajo v državo, v kateri so prvotno zaprosili za azil.

Po njenem prepričanju bi lahko države sprejele neke vrste mehanizem, kot ga je Slovenija za begunce iz bivše Jugoslavije vpeljala v času vojne v Bosni in Hercegovini. Mehanizem začasne zaščite je veljal za vse ljudi z določenega območja, zato individualna presoja ni bila potrebna.

Po informacijah na spletni strani ministrstva za notranje zadeve mora tujec v najkrajšem možnem času od vstopa v Slovenijo pri katerem koli državnem organu ali organu samoupravne krajevne skupnosti izraziti namen za vložitev prošnje za mednarodno zaščito.

Policija nato ugotovi njegovo istovetnost, pot, po kateri je prišel v Slovenijo, ter ga preda azilnemu domu, kjer tujec vloži prošnjo za mednarodno zaščito. Prosilca se lahko po potrebi naseli v ustrezne institucije ali pa se mu ob izpolnjevanju pogojev omogoči zasebno nastanitev, za kar se mu v posebnih primerih lahko dodeli finančna pomoč.

Po opravljenem osebnem razgovoru ga lahko po tednu bivanja v azilnem domu nastanijo na zasebnem naslovu. O prošnji za nastanitev na zasebnem naslovu odloča strokovna medresorska komisija. V primeru, da je prosilcu priznana mednarodna zaščita, pridobi pravico do sodelovanja v integracijskih ukrepih, v primeru negativne odločitve pa se izvede postopek vrnitve tujca v izvorno državo.

Nataša Posel opozarja, da bodo morali ljudje, ki bodo prišli v Slovenijo, čakati več mesecev na ureditev statusa, saj že za sedanji pritok, s katerim se srečujejo na notranjem ministrstvu, porabijo veliko časa. "Za vsakega vsaj za uvodni pogovor potrebujejo tri ure, teh ljudi pa bo več sto ali tisoč," je povedala.

Razlike med begunci in azilanti
Ob tem je še pojasnila, da je potrebno ločiti med azilantom in beguncem, saj gre za dve zelo različni stvari, različen pa je tudi obseg pravic, ki jih ti ljudje imajo. Beguncem mora biti status odobren, tisti, ki ne bodo zaprosili za azil, pa bodo vrnjeni v državo, od koder so prišli. "Nekdo, ki pa tukaj čaka na azil, je takoj del integracijske politike, ima takoj možnost šolanja, učenja jezika," je pojasnila.

"Za nas je zelo pomembno, da EU zagotovi varne in legalne poti. Če bi Slovenija torej vedela, da lahko sprejme 1000 ljudi, bi jim lahko že v Grčiji ponudila prevoze in bi potovali varno, ne bi bili podvrženi temu, da se zadušijo v tovornjakih," je še izpostavila Poselova.