Petega junija bo minilo leto dni od t. i. superreferenduma, na katerem so volivci zavrnili pokojninsko reformo ter zakona o delu na črno in o arhivih. Referendumski "ne" je leto dni preprečeval sprejetje zakonov z enako vsebino. Vlada premierja Janeza Janše je uvrstila pripravo pokojninske reforme med prioritete. Stališču, da so spremembe pokojninske zakonodaje potrebne, tudi pred letom dni namreč skoraj nihče ni oporekal, vendar pa je vladi Boruta Pahorja spodletel dogovor s sindikati in takratno opozicijo.

Reforma do konca prihodnjega leta?
Po prevzemu oblasti se je Janševa vlada najprej lotila sprejemanja varčevalnih ukrepov. Kot je dejal minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak, je namreč treba najprej rešiti akutne javnofinančne težave, šele nato bo pokojninska reforma smiselna. Je pa že povedal, da si želijo pokojninsko reformo spraviti pod streho do konca prihodnjega leta in da bodo izhajali iz pokojninskega zakona, ki je padel na lanskem referendumu, saj so bile nekatere rešitve v njem dobre.

Cilj sprememb bo po njegovih besedah doseči daljšo delovno aktivnost. Pokojninsko blagajno naj bi tudi očistili izdatkov, ki nimajo povezave z zavarovanjem. V SDS-u se sicer že nekaj časa zavzemajo za uvedbo osebnega pokojninskega računa, kar bi po njihovem mnenju povečalo preglednost sistema in bilo tudi spodbuda za vplačevanje v blagajno. Se pa že pojavljajo kritike, da bi s tem odpravili sistem, ki temelji na solidarnosti. Ali bo vlada dejansko sledila SDS-ovemu predlogu, še ni znano.

Iz varčevalnega svežnja večina posegov umaknjena
Na pokojninsko področje je nekoliko že posegel tudi zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ. Tako letos ne bo usklajevanja pokojnin, upokojenci s pokojninami nad 622 evrov ne bodo dobili letnega dodatka. Vlada je poskusila v varčevalni sveženj vključiti tudi nekatere spremembe pri upokojitvenih pogojih, vendar predlog, s katerim bi črtali uveljavljanje študijske dobe in vojaškega roka, moški pa si tudi ne bi mogli znižati upokojitvene starosti zaradi vzgoje in skrbi za otroka, zaradi nasprotovanja sindikatov nato ni bil vključen v besedilo.

Tudi nad delo na črno
Medtem ko je glede nove pokojninske reforme še veliko neznanega, pa za zdaj brez zapletov prihaja do sprememb na področju dela na črno. Zakon Pahorjeve vlade je z aktivno kampanjo pomagala zrušiti prav zdajšnja koalicija, njihov novi predlog pa predvsem usklajuje slovenski pravni sistem z evropsko zakonodajo, kar so podobne ali enake rešitve, kot jih je vsebovala že zavrnjena novela. Med drugim skušajo preprečiti izkoriščanje oseb, ki delajo na črno.

Predlog pa se ne dotika medsosedske pomoči, torej člena, ki je bil v padli noveli najbolj na udaru, češ da vodi v ovaduštvo. Prav tako v njem ni govora o boju zoper sivo ekonomijo s krepitvijo nadzora. A ker si tako delodajalci kot sindikati želijo uspešnega spopadanja s sivo ekonomijo, se vlada verjetno ne bo ustavila le pri teh spremembah.