Slovenska akademija znanosti in umetnosti (Sazu) bo kot neposredni proračunski uporabnik po predlogu rebalansa državnega proračuna za leto 2015, ki ga je ta teden določila vlada, razpolagala z 2,733 milijona evrov. Glede na sprejeti proračun za letos, ki je predvidel 3,3 milijona evrov, bodo torej sredstva nižja za več kot pol milijona evrov.

Največji prihranek bo na račun redne mesečne nagrade članom, ki bodo v skladu z decembra sprejeto novelo zakona o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015 nižje za 30 odstotkov v primerjavi z lansko maso za nagrade. Stalna mesečna nagrada po zakonu o Sazuju pripada rednim in izrednim članom, državljanom Republike Slovenije s stalnim bivališčem v Sloveniji.

Prihodki akademije iz neproračunskih virov "zanemarljivi"
Na vladnem uradu za komuniciranje (Ukom) so sicer zatrdili, da se s tem ne omejuje višina nagrade, ki je določena v statutu Sazuja, pač pa samo obseg sredstev, ki se za ta namen zagotavlja iz proračuna države, saj je Sazu samostojni proračunski uporabnik, ki razpolaga tudi z neproračunskimi sredstvi. "Predlog zakona o izvrševanju proračunov torej ne določa, da je treba nagrade članom Sazuja zmanjšati, če bo Sazu sredstva za nespremenjeni obseg nagrad lahko zagotavljal iz neproračunskih virov," so pojasnili.

Kot pa pravi upravni direktor Sazuja Zoran Mezeg, je članska nagrada, ne glede na to, kaj pravi vlada, zdaj po zakonu zmanjšana na višino 70 odstotkov mase lanskega leta. Ta je lani znašala 1,62 milijona evrov, letos pa bo po njegovih besedah za članske nagrade namenjenih 1,13 milijona evrov. Prihodki akademije iz neproračunskih virov so namreč, kot je pojasnil, zanemarljivi, saj znašajo "vsega skupaj 50.000 evrov".

Akademiki so tako pri postavki stalnih mesečnih nagrad ostali brez 490.000 evrov. Osnova za izračun mesečne nagrade je po statutu Sazuja povprečna bruto plača v zadnjih treh mesecih. Predlog novele zakona o izvrševanju proračuna sredi decembra lani je sicer predvideval, da bi za izplačevanje nagrad akademikom iz državnega proračuna z letošnjim letom zagotovili sredstva v višini minimalne bruto plače, a je nato obveljal omenjeni odstotek.

Ostre kritike mesečnih dosmrtnih nagrad
Mesečne dosmrtne nagrade članom Sazuja so bile v javnosti sicer že nekajkrat tarča kritik. Nazadnje sta se še pred tokratnim rebalansom na vlado obrnila domača raziskovalca Aleš Iglič in Janez Jerovšek, ki sta na to proračunsko porabo že večkrat opozorila, ker ne moreta razumeti, zakaj so slovenski akademiki z njimi tako "privilegirani".

Ob tem sta posredovala predlog o njihovi ukinitvi z utemeljitvijo, da nobena država v Evropi takšne nagrade ne podeljuje. Po njunih podatkih namreč nekdo, ki je akademik 30 let ali več, prejme nagrado v višini, ki je blizu Nobelove nagrade, poleg tega ima večino članov Sazuja še drugi dohodek, ki prav tako izhaja iz proračuna. Ker se vlada, kot sta zapisala, do njunega predloga ni opredelila, sta ga nedavno objavila v enem od slovenskih časnikov.

Tudi za STA se Ukom o morebitni ukinitvi nagrad ni izrekel, Mezeg pa je dejal, da je bilo takšnih pobud že mnogo in da se nanje ne nameravajo odzivati. Napovedal pa je pismo, v katerem bo zajeto celotno delovanje akademije v lanskem letu.

Upravni direktor Sazuja je poudaril še, da so se akademiki v teh kriznih časih, odkar je bil sprejet zakon o uravnoteženju javnih financ, na lastno pobudo že odpovedovali desetim odstotkom stalne mesečne nagrade, zaradi česar je znašala okrog 1350 evrov bruto. Vsako leto pa se odpovejo še dodatnemu znesku zaradi donacij različnim institucijam - po Mezgovih navedbah so jih namenili za počitniško letovanje otrok in za poplave, nazadnje pa so večji znesek nakazali hiši Hospic.

Vse manj sredstev za Sazu
Sredstva za delovanje Sazuja so se sicer v zadnjih nekaj letih stalno zmanjševala, za približno 150.000 evrov letno: nekaj, kot pravi Mezeg, na račun plač, nekaj na račun naložb, članskih nagrad, naravne in kulturne dediščine ter nekaj na račun sredstev, ki jih akademija daje ZRC Sazu, ki je sicer samostojna pravna oseba.

Glede na podatke, objavljene na spletni strani finančnega ministrstva, je njihov proračun po rebalansu lani znašal 3,364 milijona evrov, leto pred tem 3,533 milijona evrov, leta 2012 pa 3,685 milijona evrov.