Vsi navzoči poslanci Svobode so glasovali proti nezaupnici (odsoten je bil zgolj eden). Bolj nenavadno je bilo glasovanje preostalih dveh koalicijskih strank. Poslanci SD-ja so bili večinoma odsotni (dva prisotna sta ministrico podprla), vsi poslanci Levice (razen odsotnega Mihe Kordiša) – pa so se vzdržali.
Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je po uspešno prestani interpelaciji ocenila, da ima podporo koalicijskih partnerjev. Prepričana je, da se zdaj lahko posveti nadaljnjemu delu in že zastavljenim projektom na resorju, ki ga vodi. "Čutim, da je podpora. Ne vidim nobene težave, da nadaljujemo po poti, ki smo si jo zastavili," je dejala v izjavi za medije po koncu seje DZ-ja.
Tako je odločena nadaljevati zastavljene projekte na ministrstvu. Izpostavila je nekaj odprtih razpisov, napovedala razpis za alarmiranje in obveščanje ter krovni zakon o digitalni preobrazbi. Posvetili pa se bodo tudi prenosu nekaterih evropskih uredb s področja digitalizacije v slovensko zakonodajo, je še napovedala.
Poslanec SDS-a Tomaž Lisec je po koncu seje dejal, da tokratna interpelacija ni združila koalicije, ampak zasejala dvom. "Videli smo, kdo je bil pri glasovanju prisoten, pa tudi kdo je bil vzdržan," je poudaril. Dodal je, da ministrica ni odgovorila na očitke v interpelaciji, izgovarjanje in odsotnost vsebine pa po njegovih besedah žalostita. Bolj kot "pomenljiv" rezultat glasovanja pa skrbi, ali bodo nakupljeni računalniki prišli do tistih, ki jih potrebujejo, je še dejal.
SDS: Sum storitve kaznivega dejanja nevestnega dela v službi
V SDS-u so interpelacijo ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh, ki jo lahko po poslovniku DZ-ja predlaga najmanj deset poslancev, s prvopodpisano vodjo poslanske skupine Jelko Godec vložili konec januarja. Kot je v obrazložitvi v DZ-ju v uvodu dejal poslanec SDS-a Lisec, so se v stranki za vložitev interpelacije odločili zaradi suma storitve kaznivega dejanja nevestnega dela v službi, oškodovanja javnih sredstev, davkoplačevalcev in javnih financ v povezavi z negospodarnim in nenačrtnim nakupom 13 tisoč računalnikov, za katerega je ministrstvo za digitalno preobrazbo namenilo 6,5 milijona evrov, ter zaradi zavajanja javnosti v povezavi s tem nakupom. Ministrici ob tem očitajo še neuresničevanje obljub za zagotovitev politične stabilnosti in povrnitve zaupanja v demokratične institucije ter opustitve dolžnega ravnanja v skladu z 18. členom zakona o vladi.
"Do današnje seje sploh ne bi smelo priti. V normalni demokratični državi, v kateri se spoštujejo pravne norme, v katerih se ne dogajata klientelizem in korupcija najvišjih vladnih funkcionarjev in v katerih se spoštujejo vsaj minimalne moralne norme, bi bila Emilija Stojmenova Duh že zdavnaj nekdanja ministrica," je dejal Lisec. Za to se po njegovih besedah v vladi vsaj malo trudi stranka SD, medtem ko je premier Robert Golob tiho. "To pomeni, da podpira korupcijo in klientelizem," je dejal Lisec. Ob tem je dodal, da je nakup računalnikov podoben aferi ob nakupu stavbe na Litijski, zaradi katere se je s položaja poslovila pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan. "Klientelizem, korupcija, laganje in iskanje odgovornosti pri vseh drugih, samo pri sebi ne," je dejal.
Do dela ministrice za digitalno preobrazbo je bil opozicijski poslanec kritičen tudi sicer. Očital ji je "rušenje dobrega in učinkovitega dela njenega predhodnika". "V državni zbor ni poslala niti enega zakona, ki bi prispeval k digitalni preobrazbi naše države," je dejal Lisec in dodal, da je, potem ko se je po 18 mesecih od nastopa funkcije lotila sprememb zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, z nakupom omenjenih računalnikov "zakuhala eno največjih afer aktualne vlade doslej".
Lisec je opozoril tudi na vprašljivo kakovost kupljenih računalnikov. "Dejstvo je, da kupljeni računalniki nimajo naloženega niti operacijskega sistema niti antivirusnega sistema. Skratka, škart roba, neuporabna do uporabnikov. In uporabniki se sprašujejo, kdo bo naložil operacijski in antivirusni sistem, koliko bo to stalo in na kakšen način se bo to izvedlo," je naštel.
V zgodbo je po njegovih navedbah vpletla še ministrstva za vzgojo in izobraževanje, za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad, občine in podjetje Gen energija. "A dejstvo je, da računalniki še vedno čakajo v skladišču na ne vemo koga – ali na uporabnike ali na še en razpis glede namestitve operacijskega in antivirusnega sistema," je dejal in navedel, da je sprejeta zakonska novela za razdelitev računalnikov krivična, saj v njej velja načelo "kdor prej pride, prej dobi".
Ministrica vse očitke zavrača in opozarja na zavajanja in laži
Emilija Stojmenova Duh je pred poslanci znova zavrnila vse očitke. "Vse aktivnosti so bile izvedene skladno z zakonodajo, transparentno, učinkovito in z gospodarnim upravljanjem javnih sredstev. Nakup računalniške opreme za tiste, ki jo najbolj potrebujejo, ni nobena afera, še manj pa korupcijska," je dejala.
Opozorila je, da očitki o nepremišljeni porabi javnih sredstev prihajajo iz opozicije, ki je v času prejšnje vlade mladim razdelila 29 milijonov evrov za digitalne bone, pri tem pa je vsak prejel 150 evrov ne glede na socialno-materialni status. To je bil po njeni oceni sicer "le eden v nizu populističnih ukrepov, s katerimi so upali, da jim bodo pomagali dobiti dodatne glasove na volitvah".
"Dodatno so za osebe, stare 55 let in več, predvideli digitalne bone v vrednosti 150 evrov, ki bi jih prejeli po opravljenem izobraževanju za osnovne digitalne kompetence, a so javnosti zamolčali, da so v proračunu zagotovili sredstva za največ 5000 ljudi ne glede na to, da je v tej starostni skupini več kot 750 tisoč upravičencev," je dejala ministrica in dodala, da so poteze prejšnje vlade "odličen primer nevestnega dejanja in nesmotrnega negospodarnega razdeljevanja denarja". Ob očitkih o netransparentnosti nakupa prenosnikov je Stojmenova Duh pojasnila, da je šlo za odprt postopek, na katerega se je lahko prijavil kdor koli, ki je izpolnjeval pogoje. "Vsa razpisna dokumentacija je javno objavljena in dostopna in vsak lahko preveri, da v tem postopku ni bilo nobene korupcije," je zatrdila.
Ob tem je opozorila na to, da v povezavi z nakupom računalnikov kroži več laži. "V javnosti je večkrat zaokrožila neresnična informacija o tem, da nismo vedeli, za koga kupujemo prenosnike – to je velika laž," je poudarila in dodala, da je upravičence "zelo jasno" določil zakon. Pojasnila je, da so to predvsem upravičenci do denarne socialne pomoči varstvenega dodatka ali izredne denarne socialne pomoči, nato otroci s posebnimi potrebami in osebe s statusom invalida ter na koncu še upokojenci, ki prejemajo pokojnino, nižjo od minimalno zagotovljene. Spomnila je, da so po avgustovskih poplavah občinam, ki so za to izkazale interes, razdelili 39 računalnikov, šolam pa so nedavno razdelili še približno 3000 računalnikov.
Ministrica je navedbe SDS-a, da je bilo v nakup vpleteno podjetje Gen energija, označila za laž, prav tako pa je odločno zavrnila navedbe, da naj ministrstvo pred nakupom ne bi naredilo analize trga. Kot še eno od laži je navedla informacijo, da naj bi ministrstvo kupilo stare računalnike in da naj bi se jih dalo dobiti po nižji ceni, kot jo je plačalo ministrstvo. "Prenosniki, ki smo jih kupili, so novi, tovarniško izdelani konec avgusta oziroma na začetku septembra lani. Zavajate, da prenosniki že eno leto čakajo v skladišču – večina prenosnikov, razen teh, ki smo jih razdelili občinam, je bila dobavljena konec novembra," je poudarila. Napovedala je, da bodo preostali prenosniki razdeljeni takoj po tem, ko bo Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad objavil poziv.
Glede očitkov o tem, da ministrstvo ni sprejelo bistvenih ukrepov za spodbujanje digitalizacije, je ministrica v nastopu pred DZ-jem izpostavila sprejetje zakona o elektronskih komunikacijah in sodelovanje pri pripravi zakona o obnovi in razvoju, v okviru katerega so predvideni tudi ukrepi za sofinanciranje gradnje visoko zmogljivih komunikacijskih omrežij. V torek je bil prav tako sprejet zakon o izvajanju uredbe o enotnem trgu digitalnih storitev, je dodala. Poleg priprave različnih strateških dokumentov je ministrstvo izvedlo aktivnosti za digitalno opismenjevanje prebivalstva. "V različne projekte razvoja digitalnih kompetenc je bilo lani vključenih več kot 5200 mladih, več kot 23.400 starejših in 513 žensk, ki so začele prekvalifikacijo v IKT-poklice," je navedla Stojmenova Duh.
Koalicijski trojček nenaklonjen interpelaciji
Koalicijske poslanske skupine so napovedale, da nezaupnice proti ministrici ne bodo podprle. Za uspeh nezaupnice je potrebnih 46 glasov. Opozicija je enotno napovedala podporo nezaupnici.
Podporo nezaupnici zoper ministrico je napovedala nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek, nekdanja poslanka Gibanja Svoboda. Kar v interpelacijo ni zajeto, pa po mnenju poslanke v njo sodi, je neko obče razumevanje ministričine odgovornosti glede svojega vodenja ministrstva za digitalno preobrazbo nasploh. "Na žalost je ministrici na celi črti spodletelo, saj od nje do tega trenutka nismo dobili ene resne črke glede digitalne preobrazbe Slovenije in na tem mestu leži odgovornost ministrice," je dejala.
Stranka SDS je v tem mandatu vložila že šest interpelacij. Na podlagi teh interpelacij ni bil razrešen še noben minister, sta pa nekdanji minister za zdravje Danijel Bešič Loredan in nekdanja ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan odstopila še pred zagovorom v DZ-ju.
Koalicija: Iskanje rešitev je trajalo dolgo, a zdaj so sprejete
V koalicijskih poslanskih skupinah Svobode, Levice in SD-ja so v razpravi, podobno kot že ministrica sama, spomnili, da je DZ ta teden sprejel novelo zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ki je podlaga za razdelitev prenosnih računalnikov. Iskanje rešitev je po navedbah Boruta Sajovica iz Svobode, Mateja T. Vatovca iz Levice in Damijana Zrima iz SD-ja trajalo dolgo, a so rešitve zdaj sprejete. Ob tem zagotavljajo, da ima načelo "prvi pride, prvi dobi" vgrajene varovalke oz. opredelitve glede dohodkovnih razredov. "Želimo si, da bi novela prestala praktični del, da zapremo sago z računalniško opremo in omogočimo dostop do opreme tistim, ki jo to najbolj potrebujejo," je dejal Zrim.
Do dela ministrice je bil Zrim kritičen, saj po njegovem mnenju ni dovolj, da resor opravlja zgolj tekoče posle. "S tega vidika smo nekoliko razočarani, da ministrstvo za digitalno preobrazbo do zdaj še ni pokazalo ambicioznosti v izvrševanju svojega poslanstva," je povedal. A je dodal, da so "vseeno dobili občutek, da si ministrica resnično prizadeva uresničiti ideje o digitalni vključenosti", zato interpelacije o njenem delu ne podpirajo.
Po mnenju Levice je interpelacija prenagljena, saj je po njihovem mnenju ključno, da je zgodba z računalniki in potrditvijo novele zakona ta teden razrešena. "Interpelacija je orodje opozicije, da opozarja na po njihovem mnenju nepravilnosti oz. napake, ki jih naredi vlada, ampak v tem primeru je čas pokazal, da je bila že od začetka neutemeljena," je dejal Vatovec.
S Sajovicem sta bila kritična do SDS-a, ki ministrici in vladi očita koruptivna ravnanja in velika korupcijska tveganja. Tašner je spomnil na covidne zgodbe o maskah iz papirja, testih, predihovalnikih in izgubljenih tovornjakih. "Kje so računalniki? V skladišču v Logatcu. Torej vemo, kje so. Ali vemo, kje je denar od orožja, komu smo ga prodajali, kje so zgodbe od Patrie? Ne, tega ne vemo," je nadaljeval Sajovic.
Izvajanje SDS-a je označil za "laži, izmišljotine, natolcevanja in sovraštvo do drugačnih" ter opozoril, da ob obravnavi interpelacije, ki jo lahko po poslovniku DZ-ja predlaga najmanj deset poslancev, v dvorani sedi le sedem njihovih poslancev. "Kaže, da predlagatelj nima ne idej ne rešitev, ampak nasprotovanje do svobode in napredka," je dejal vodja poslancev Svobode.
"V primerjavi z drugimi aferami, ki jih v tem času velikokrat obravnavamo, ni nič. Tu gre za eklatanten primer javnega naročila po vseh predpisih, vsako fazo naročila je bilo mogoče spremljati," je dejal poslanec Svobode Rastislav Vrečko.
Interpelacija je po mnenju Tomaža Laha (Svoboda) pomemben institut parlamentarne demokracije. "Žal pa ste v tem primeru ta institut predlagatelji grobo zlorabili," je bil kritičen. Lah je tako kot več poslancev Svobode pred njim izrazil prepričanje, da interpelacija Stojmenove Duh nima neke realne oz. dokazane vsebine, temveč temelji na manipulacijah in diskreditacijah z neresnično prikazanimi navedbami.
Očitkom SDS-a se pridružuje NSi, ki bo interpelacijo podprl
Poslanec opozicijske stranke SDS Andrej Kosi je poudaril, da je Stojmenova Duh "na strokovnem področju dobra strokovnjakinja, a na političnem področju slaba ministrica". Po letu in pol ni bil v DZ poslan niti en zakon, ki bi prispeval k digitalni preobrazbi naše države, je dejal in dodal, da gre pri računalnikih "za afero, ki je pokazala, da ministrica krši svojo prisego ob imenovanju, da bo spoštovala ustavni red in da bo z vsemi svojimi močmi delovala za blaginjo Slovenije".
V zgodbi o računalnikih je po njegovih navedbah "zavajala in lagala". Lagala je, da so računalniki za opremljanja šol in vrtcev na podlagi sodelovanja s pristojnim ministrstvom in zavodom za šolstvo, da se bodo razdelili kot pomoč ljudem na poplavnem območju in da mehanizem razdelitve deluje, je naštel. Nadaljeval je z medijskimi navedbami, da zaposleni na ministrstvu poročajo o neznosnih razmerah, medtem ko ministrica zapravlja denar za vprašljive razpise ter za eksotične destinacije, luksuzne hotele in prehrano v prestižnih lokalih.
Bojan Podkrajšek (SDS) je izrazil prepričanje, da je bil razpis prilagojen za nekoga, ki je te računalnike že imel v skladišču. Ministrica je to trditev označila za laž. Ti prenosniki, kot je poudarila, so bili tovarniško narejeni konec avgusta oziroma na začetku septembra. "Ja, kako so lahko ostali nekomu v skladišču, če je bil razpis objavljen prej," se je ob tem vprašala.
"Ministrica za digitalno preobrazbo je imela nekaj stvari na mizi, ki so se začele v času prejšnje vlade in bi lahko z njimi nadaljevala, pa bi bilo precej manj težav, kot pa da je denar, ki je bil namenjen za druge namene, porabila za nakup teh 13.000 računalnikov," je dejala Alenka Jeraj (SDS).
Vida Čadonič Špelič (NSi) je v imenu poslanske skupine napovedala podporo nezaupnici. Poslanka je naštela dosežke predhodnika ministrice Marka Borisa Andrijaniča iz kvote NSi-ja, zmotilo pa jo je, da je ministrica ob napovedi svojega dela več govorila o napakah predhodnika kot o svojem programu. "Mislim, da je bilo doslej narejeno premalo konkretnih predlogov in izboljšav za digitalizacijo slovenske družbe," je strnila.
"Danes v odgovoru na interpelacijo niste sprejeli ene odgovornosti za svoje delo, kot da ne bi delali napak," je bila kritična poslanka. A po izvedbi razpisa za računalnike se je pokazalo, da nobena od interesnih skupin ni vedela ničesar o nakupu, v javnosti so se pojavili podatki, da bi jih lahko kupili ceneje, naknadno se je pokazalo, da bo treba spremeniti zakon za njihovo razdelitev, je naštela.
Nakup računalnikov je bil tako po njenem mnenju negospodaren in netransparenten. Kritična je bila še do projekta mobilni heroji in do strategije digitalne preobrazbe Slovenije do leta 2030. "V vodo so med drugim padla sredstva za digitalne tečaje in bone za skoraj 100.000 upokojencev, prav tako je bil že pripravljen razpis za tečaj robotike in programiranja za mlade, ki je obtičal v predalu," je dodala.
Iz vrst opozicije pa je bilo med drugim slišati tudi očitke o namernem rušenju dosežkov njenega predhodnika Marka Borisa Andrijaniča. Med drugim je Jožef Horvat (NSi) izrazil razočaranje, da se je Slovenija odpovedala razvojno-gospodarskemu predstavništvu v Silicijevi dolini.
Izredna seja in več glasovanj
Državni zbor je na izredni seji opravil še več glasovanj.
DZ je soglasno s 75 glasovi sprejel novelo zakona o spodbujanju investicij, ki skladno z evropsko uredbo prinaša novost, da bodo lahko tuji investitorji s sedežem v Evropski uniji za spodbudo zaprosili, še preden bodo imeli podružnico v Sloveniji, to pa bodo morali registrirati do izplačila spodbude. Novela tudi določa, da je treba investicijo, za katero je dodeljena podpora, končati v treh letih razen v primeru višje sile, kot so naravne nesreče in epidemije. Novela na seznam investicij, za katere ni mogoče pridobiti podpore, dodaja sektor lignita in sektor širokopasovnih povezav, poleg proizvodnje in distribucije energije, za kar spodbud že zdaj ni dovoljeno dodeliti, po novem spodbude ne bodo mogoče niti za shranjevanje in prenos energije. S seznama pa sta odstranjeni dejavnosti ladjedelništva in industrije sintetičnih vlaken.
Poslanci so s 77 glasovi za in nobenim proti sprejeli novelo zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov. Za predlog so glasovale vse poslanske skupine. S tem so v nacionalno zakonodajo prenesli evropsko direktivo, ki se nanaša na ogrevane tobačne izdelke. Omejili so arome v elektronskih cigaretah in ogrevanih tobačnih izdelkih razen tobaka. Cilj tega je zaščita prebivalcev, predvsem otrok in mladostnikov, saj so arome po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje eden najpogostejših razlogov za poskušanje teh izdelkov. Poleg tega so s predlogom ukinili kadilnice, s čimer želi predlagatelj popolnoma zaščititi prebivalce pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu v zaprtih javnih in delovnih prostorih. Kadilnice se lahko uporabljajo do 31. decembra 2025. Elektronske cigarete, elektronske cigarete brez nikotina, posodice za ponovno polnjenje in posodice za ponovno polnjenje brez nikotina z aromami dajejo na trg še največ leto dni od uveljavitve zakona.
Predlog prenovljenega energetskega zakona je prestal prvo obravnavo. Za je glasovalo 47 poslancev, 29 pa proti. Prva obravnava zakona se je zaradi neuspešnega predloga poslancev NSi-ja za razpis posvetovalnega referenduma podaljšala za dva meseca. Predlog prinaša niz novih rešitev na področjih zelenega prehoda in energetske oskrbe.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje