Kot je še dejal zunanji minister Dimitrij Rupel po pogovorih z italijanskim kolegom Francom Frattinijem v Rimu imata Slovenija in Italija do ERC-ja povsem enaka stališča.
Po besedah Rupla sta se s Frattinijem dogovorila, da bo svet EU-ja za splošne zadeve in zunanje odnose na zasedanju 13. oktobra sprejel deklaracijo, ki bo Hrvaški dala znamenje, naj pri svojem ravnanju upošteva načelo večstranskosti in spoštuje evropska merila sodelovanja.
Na posebnem omizju vse jadranske države
Za vsa vprašanja, povezana z Jadranskim morjem, bodo v prihodnjih tednih oblikovali posebno subregionalno omizje, v katerem naj bi sodelovale vse jadranske države (Italija, Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Albanija in Grčija). Omizje bo delovalo vačstransko in multidisciplinarno, kar pomeni, da se bo vanj vključilo več ministrstev - Rupel je omenil okoljsko, kmetijsko in prometno. Subregionalno omizje bo začelo delati po konferenci o ribištvu v Sredozemlju, ki bo v Benetkah 24. novembra.
V Jadranu mora prevladati politika vključevanja, in ne izključevanja, torej je treba morje obravnavati kot celoto, in ne po načelu ekskluzivnih območij, je poudaril Rupel. Dodal je še, da je Hrvaška z napovedjo o razglasitvi zaščitnega območja prevzela zelo veliko odgovornost in da bo treba vložiti veliko truda, da naša sosednja država ne bo uresničila svoje namere, ki je posledica odločitve sabora.
Mesić: ERC ne škoduje Sloveniji
Odločitev o razglasitvi zaščitne ekološko-ribolovne cone ne škoduje niti Italiji niti Sloveniji, koristi pa zaščiti Jadrana. To je dejal hrvaški predsednik Stipe Mesić v pogovoru za hrvaški radio. Med drugim je še izrazil prepričanje, da poteza ne bo upočasnila vstopa Hrvaške v EU, bi pa lahko malo upočasnila ratifikacijo sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju. "Pogovarjamo se lahko, a odločajo lahko le tisti, ki imajo za to pravico po mednarodnih konvencijah," je še zatrdil Mesić.
Hrvaški ribiči: Problem ni v Sloveniji
Vprašanje slovenskega ribištva na Jadranu je povsem politično vprašanje, ker je slovenska flota zanemarljivo majhna. Kar se tiče Italijanov, je politika EU-ja na njihovi strani, njen smisel pa je, da jim omogoči nadaljnji izlov rib iz hrvaškega dela Jadrana, je za reški Novi list poudaril predsednik ribiške zadruge na Krku Miljenko Milohnić.
Ribiči s Krka menijo, da je razglasitev ribolovno-ekološkega pasu kompromisna rešitev, katere mednarodnopravna utemeljenost je vprašljiva. Ribolovno-ekološko območje kot mehkejša možnost Hrvaški ne prinaša političnih koristi, še poudarjajo ribiči.
SDS za dopolnitev pomorskega zakonika
Slovenska demokratska stranka je predlagala parlamentarnim strankam dopolnitev pomorskega zakonika, ki bi določala slovenske teritorialne vode na podlagi pristojnosti policije in ribiških območij iz leta 1991. To naj bi bila tudi podlaga za določitev slovenskega izključnega gospodarskega območja.
Kot je poročal Radio Slovenija, je Janez Janša ob tem dejal, da v stranki pričakujejo podporo tej pobudi, tako da bi čim prej dopolnili zakon in določili izključni gospodarski pas.
Spremembe pomorskega zakonika že pripravljene
Izvršni direktor LDS-a Bogdan Biščak je dejal, da je vlada že pripravila spremembe pomorskega zakonika, tako da je pobuda SDS-a po njegovih besedah na nek način prepozna. Ob tem je poudaril, da LDS ne bo podprl enostranske razglasitve katerega koli od pasov na morju.
Bajuk: Odločitev sabora nesprejemljiva
Odločitev Hrvaškega sabora je unilateralna proglasitev virtualne ekskluzivne gospodarske cone, kar je nesprejemljivo, je dejal predsednik NSi-ja Andrej Bajuk. To se nam to dogaja, ker slovenska vlada ni bila zmožna zavzeti jasnega stališča glede meje s Hrvaško. Skrajni čas je, da se na podlagi veljavnih sporazumov med državama ter zgodovinskih dejstev meja jasno definira.
Slovensko morje po Bajukovem mnenju obsega celoten Piranski zaliv ter morsko površino, ki jo je slovenska policija nadzorovala na podlagi odlokov obalnih občin, po katerih je bilo določeno ribolovno območje za slovenske ribiče.
SNS: Vlada nas ni jemala resno
Vladajoča koalicija z arogantno držo do opozicije opozoril SNS-a ni jemala resno, pravi vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič. Vlada je kljub sicer nekoliko ostrejši reakciji na hrvaško namero o razglasitvi ERC spregledala njihov način delovanja.
V SNS od slovenske uradne politike zdaj pričakujejo in zahtevajo odločnejši nastop in primerne ukrepe za zaščito slovenskega morja in slovenskih interesov nasploh. Jelinčič je spomnil, da so na samovoljo Hrvatov in njihovo namero storiti, kar hočejo kljub nasprotovanju Evrope in Slovenije, v poslanski skupini SNS ves čas jasno opozarjali.
But: Posledice so še nejasne
Odločitev hrvaškega sabora, da razglasi zaščitno ekološko-ribolovno cono v Jadranskem morju, je enostranska in nesprejemljiva. Po prepričanju kmetijskega ministra Franca Buta odločitev ogroža slovenske interese na področju prostega ribolova v mednarodnem delu Jadranskega morja in področju varstva okolja v Jadranu.
Posledice hrvaške odločitve so s stališča slovenskega ribištva sicer zaenkrat še nejasne in nepredvidljive, je dejal minister in poudaril, da si je Hrvaška s takšnim neevropskim ravnanjem z veliko verjetnostjo za nekaj let odmaknila vstop v Evropsko unijo.
Potočnik za premišljen odziv
Minister za evropske zadeve Janez Potočnik je glede odločitve hrvaškega sabora o razglasitvi ERC-ja na Jadranu, poudaril, da se mora Slovenija na to prenagljeno in nekonstruktivno potezo Hrvaške, ki je povzročila razočarane odzive pri nas in v Evropski uniji, odzvati premišljeno oz. na način, ki smo ga sami ves čas pričakovali od naše sosede.
Po ministrovih besedah Slovenija sodeluje z državami EU-ja in Sredozemlja pri iskanju skupnih rešitev glede ribolovne ureditve in ekološke zaščite Sredozemlja, ki naj bi jih sprejeli v okviru beneške konference.
Nobeni državi sicer nihče ne more odrekati njenih pravic, ki ji kot suvereni državi pripadajo, vendar pa je dejstvo, da je pojem izključne suverenosti v evropskem načinu urejanja problemov in odprtih vprašanj preživet, je poudaril Potočnik. Minister je ocenil, da si Hrvaška s potezami, kot je odločitev o razglasitvi ERC-ja, na svoji poti k EU-ju ne pomaga.
Pogačnik: ERC in EEZ za ribolov enaka
Pravni strokovnjak Miha Pogačnik trdi, da so posledice ekološko-ribolovnega (ERC) in gospodarskega pasu (EEZ) za ribolov enake. V pogovoru za Televizijo Slovenija je poudaril, da razglasitev obeh pasov posega v slovenske pravice in interese ter pomeni prejudic mejne problematike. Odločitev Hrvaške, da bo ERC začela izvajati čez eno leto, po njegovih besedah nikakor ne sanira in ne blaži posledic, saj je prejudic meje in mejnih vprašanj že dosežen.
Pogačnik trdi, da bi morala Slovenija v pomorskem zakoniku določiti EEZ, vendar ga ne razglasiti. S tem bi Slovenija zavarovala svoje pravice in pravni interes.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje