Opozicijskim strankam LMŠ-ju, SD-ju, Levici in SAB-u v DZ-ju ni uspelo zbrati dovolj glasov v podporo interpelaciji ministrice za izobraževanje, znanost in šport Simone Kustec. Foto: BoBo
Opozicijskim strankam LMŠ-ju, SD-ju, Levici in SAB-u v DZ-ju ni uspelo zbrati dovolj glasov v podporo interpelaciji ministrice za izobraževanje, znanost in šport Simone Kustec. Foto: BoBo

Da bi interpelacija uspela, bi jo moralo podpreti najmanj 46 poslancev.

Ministrico je podprlo 41 poslancev iz vrst njene stranke SMC, koalicijskih SDS-a in NSi-ja, poslanca manjšin in poslanec DeSUS-a Robert Polnar. Za interpelacijo oziroma njen odhod pa se je zavzelo 38 poslancev iz vrst predlagateljic LMŠ-ja, SD-ja, Levice in SAB-a.

Trije poslanci DeSUS-a so pri glasovanju manjkali, eden pa se je glasovanja vzdržal. Glasovanja se niso udeležili tudi poslanci SNS-a. Poslanec Levice Željko Cigler je sejo spremljal na daljavo, glasoval pa je po telefonu.

V opozicijskih strankah so med razpravo vztrajali, da bi Kustečeva morala oditi, medtem ko so poslanci koalicije njeno delo branili.

Kljub dejstvu, da je ministrica interpelacijo uspešno prestala, so v zadnjih dneh vse glasnejše govorice, da bi jo lahko že v kratkem na ministrskem položaju zamenjal zdajšnji državni sekretar za visoko šolstvo Mitja Slavinec, je poročala Televizija Slovenija.

Povzetek razprave o interpelaciji ministrice Kustec
Šolsko leto ministrice Simone Kustec

Kritike iz vrst opozicije

Prve minute 16-urne razprave so bile namenjene obrazložitvi predloga interpelacije. Kot je v imenu predlagateljev interpelacije spomnil Matej T. Vatovec iz Levice, ministrici za šolstvo v času epidemije covida-19 očitajo nestrokovno, nekonsistentno politiko na področju vzgoje in izobraževanja, odrekanje pravice do izobraževanja, diskriminacijo šolajočih se otrok in otrok iz socialno ogroženih družin.

"Svoj mandat ste porabili za to, da niste ministrica," je med drugim dejal Tašner Vatovec in dodal, da je rdeča nit očitkov iz interpelacije ta, da ministrica noče zavzeti položaja, imeti lastnega mnenja in se boriti za svoj resor. Vnovič je poudaril, da je bilo zaprtje šol med prvimi v Evropi in vztrajanje na njihovem zaprtju najdlje v tem prostoru katastrofalna odločitev, ki ni bila podkrepljena s strokovnimi stališči.

Ob tem je spomnil, da je to stališče zagovarjala praktično vsa strokovna javnost – epidemiologi, učitelji, sindikati – a za njih in njihova stališča ministrica ni imela ne časa ne posluha, številna priporočila šolnikov po dodatnih kadrih in opreme, ki bi zagotavljala odprtje šol, so bila preslišana, navodila pa so prihajala običajno zmedeno in tik pred zdajci, kar je še dodatno povzročalo zmedo.

"Ministrica se je odločila, da bo raje kot stroki sledila stališčem predsednika vlade, ki stroke in epidemiologov ni poslušal, s tem se je povzročila gromozanska škoda otrokom, predvsem osnovnošolskim, in njihovim družinam, bili so potisnjeni v situacijo, ko so se, nekateri tudi brez dostopa do interneta, morali soočati s poukom na daljavo, ki v začetnih fazah ni deloval tako, kot bi moral, morali so se soočati z odsotnostjo vrstnikov ..." je posledice dolgotrajnega zaprtja šol po oceni vlagateljev interpelacije nanizal provopodpisani pod njo.

Po besedah prvopodpisanega pod interpelacijo ministrice Simone Kustec je rdeča nit očitkov ta, da ministrica noče zavzeti položaja, imeti lastnega mnenja in se boriti za svoj resor. Foto: BoBoFoto: DZ/Matija Sušnik
Po besedah prvopodpisanega pod interpelacijo ministrice Simone Kustec je rdeča nit očitkov ta, da ministrica noče zavzeti položaja, imeti lastnega mnenja in se boriti za svoj resor. Foto: BoBoFoto: DZ/Matija Sušnik

Spomnil je tudi na to, da se je vlada v času trdnega zaprtja šol odločila, da se odprejo gospodarske dejavnosti, decembra so se odprla tudi nakupovalna središča. "Tako smo prišli v situacijo, ko so se lahko v času božično-novoletnih praznikov šolarji, dijaki, študentje lahko srečevali v nabito polnih nakupovalnih središčih, niso se pa mogli šolati. Posledice tega odprtja smo lahko videli v januarju," je poudaril.

Na področju javnega visokošolstva pa je bil po besedah Tašner Vatovca najbolj odmeven primer blokada razpisa za vpis v visokošolske zavode. "Ker se je na neki točki predsednik vlade odločil, da mu ta razpis ni všeč, ga je blokiral, in ministrica je s svojo pasivnostjo pri tem sodelovala. To je bilo dejanje, ki je povzročilo eno najbolj množičnih peticij, peticijo proti uničevanju javnega visokega šolstva in znanosti, ki jo je podpisalo več kot 14 tisoč oseb."

Za to blokado po njegovi oceni stojijo namere vlade po privatizaciji, pritiskih na javno univerzo, kar je bilo jasno v "zloglasnem vrhu na Brdu pri Kranju, kjer je Janez Janša postrojil predstavnike javnih univerz, ki jih je soočil s predstavniki zasebnih institucij".

Interpelacija šolske ministrice Simone Kustec

"Največja sramota Slovenije, da so dijaki prejeli plačilne naloge"

Marko Koprivc (SD), ki je prav tako predstavil del obrazložitve predlagateljev, pa je ob tem spomnil, da je "v šolskem letu 1943/44, sredi najtrše okupacije slovenskega ozemlja, delovalo več kot 430 partizanskih šol" in da so "ofenzivam na osvobojena ozemlja, pregonom, deportacijam in streljanjem talcev navkljub resnični domoljubi poskrbeli, da so bile, kadar in kjer je bilo le mogoče, šole za otroke odprte".

Za največjo sramoto v zgodovini Slovenije pa je Koprivc označil to, da so dijaki prejeli plačilne naloge in sodne pozive, ker so zahtevali, da se jim omogoči vrnitev v šole. Ministrici je očital, da se pred protestom z njimi ni sestala, k čemur so jo pozivali, da bi se pogovorili o rešitvah. "Zakaj niste hoteli sprejeti njihovih predlogov? Kje je bila takrat odraslost, odgovornost, razumevanje položaja in spoštovanje družbenih odnosov," je zanimalo Koprivca. Ministrico pa je pozval, naj danes pove, ali je dialog zavračala, ker ji ni bilo mar, ali ker ji je bilo "tako ukazano s strani avtoritarnega predsednika vlade Janeza Janše".

Tudi Vatovec je izpostavil očitek o pomanjkanju dialoga z različnimi deležniki na področju vzgoje in izobraževanja v času epidemije covida-19. Številni so po njegovih besedah v minulem letu ves čas pozivali k posluhu in razumu, iskali nekoga, ki bi izpolnjeval vlogo branika šolskega polja, a tega sogovornika v izobraževalni ministrici in v ministrstvu niso našli.
Zato so po Vatovčevem mnenju tudi začeli protestirati. "Uporabili so ustavno pravico do svobode izražanja za to, da zahtevajo svojo pravico do izobraževanja. S tem niso pokazali zgolj poguma – dejansko so pokazali svojo odraslost, udejanjili so javno rabo uma. Toliko odgovornosti ni pokazala ministrica v celem letu svojega mandata," je dejal.

Tako Vatovec kot Koprivc pa sta ste dotaknila tudi šestega protikoronskega zakona, s katerim je Kustečeva po Koprivčevih besedah političnim sopotnikom predsednika vlade omogočila podaljšanje akreditacije za njihove zasebne univerze.

Uporabili so ustavno pravico do svobode izražanja za to, da zahtevajo svojo pravico do izobraževanja. S tem niso pokazali zgolj poguma – dejansko so pokazali svojo odraslost, udejanjili so javno rabo uma. Toliko odgovornosti ni pokazala ministrica v celem letu svojega mandata.

Matej T. Vatovec o ravnanju dijakov

Koprivc je bil med drugim kritičen tudi do tega, da so morale univerze in študentski domovih svoja vrata zapreti, medtem ko so igralni saloni in casinoji lahko delovali. Na področju športa pa je ministrici očital, da ni nikoli skoparila s čestitkami ob uspehih športnikov in se je z njimi tudi slikala na prireditvah, hkrati pa ji ni bilo mar za katastrofalno poslabšanje gibalne sposobnosti otrok in mladine ter za več mesecev trajajoče onemogočanje dela profesionalnih športnikov.

Ministrica po Koprivčevih besedah svojega dela "v resnici sploh ni opravljala". "Svojo nesposobnost, nedelo in popolno podrejenost diktatu predsednika vlade pa še danes opravičuje z epidemijo," je dejal. Tako Koprivc kot Vatovec sta ministrico pozvala k odstopu.

Kustec: Naše odločitve so najprej sledile pravici do zaščite zdravja ljudi

V nadaljevanju razprave je sledil nastop ministrice Simone Kustec. Ta je predstavila dosežke ministrstva v prvem letu njenega mandata. Kot je povedala, ima glede svojega delovanja čisto vest in lahko vsakomur pogleda v oči ter z dejstvi dokaže, da namera sklicateljev današnje seje "nima osnov in da jo zavračam v vseh njenih točkah". "Danes bom vaš strelovod, ki hoče ubraniti vse tiste, ki ste v hiši vzgoje, izobraževanja, znanosti in športa, strelovod, ki sem ga sprejela že pred enim letom z vstopom v ministrsko ekipo," je med drugim dejala.

Ministrica za šolstvo Simona Kustec je pred poslanci in poslankami poudarila, da interpelacija nima osnov in da jo zavrača v vseh njenih točkah. Foto: BoBo
Ministrica za šolstvo Simona Kustec je pred poslanci in poslankami poudarila, da interpelacija nima osnov in da jo zavrača v vseh njenih točkah. Foto: BoBo

"Vemo, kaj delamo, vemo, zakaj to delamo, predvsem pa za koga," je poudarila Kustečeva in nadaljevala z nizanjem dosežkov prvega leta mandata. Vezano na epidemijo covida-19 je omenila uspešno zaključeno preteklo in začeto novo šolsko leto, izvedeno maturo, vpise v osnovne, srednje in visokošolske programe, tudi priprave na letošnjo maturo, ki so v teku.

Izpostavila je, da je bilo v okviru osmih paketov t. i. protikoronske zakonodaje podprtih za dobrih 76 milijonov evrov ukrepov, s katerimi so zagotovili podporo za izvajanje izobraževalnega procesa, med njimi za nakup IKT opreme, za zaščitna sredstva za nemoteno izvedbo dela, za nadomestila plač, izpad prihodkov, za oprostitev plačila za vrtce.

Vzgojno-izobraževalni zavodi so po njenih navedbah prejeli prek 110 okrožnic, navodil in priporočil za izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa, preverjanja in ocenjevanja ter zaključevanja šolskega leta. Poleti so v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje pripravili priročnik z možnimi modeli izvajanja pouka v času razmer, ki jih zaznamuje koronavirus. Izvajala so se tudi izobraževanja učiteljev.

Danes bom vaš strelovod, ki hoče ubraniti vse tiste, ki ste v hiši vzgoje, izobraževanja, znanosti in športa, strelovod, ki sem ga sprejela že pred enim letom z vstopom v ministrsko ekipo.

Ministrica Simona Kustec o interpelaciji

Omenila je, da so tistim, ki so zaradi epidemioloških razmer to potrebovali, omogočili podaljšanje statusa študenta, statusa mladega raziskovalca, izvajanje programskega raziskovalnega dela, za eno leto so podaljšali veljavnost kategorizacije športnikov in postopke pridobivanja in ohranjanja pravice do štipendije. Študentom so dvakrat izplačali po 150 evrov pomoči.

Za varno vrnitev v šole so skupaj z ministrstvom za zdravje poskrbeli za množično testiranje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, za katere je zdaj, takoj za najbolj ranljivimi skupinami, omogočeno prednostno cepljenje proti covidu-19.

Med dosežki, ki niso povezani z epidemijo, pa je navedla povsem nov zakon o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami ter motnjami v vzgoji in izobraževanju ter novelo zakona o vrtcih. "Pri pripravi proračunov za leti 2021 in 2022 smo pridobili zgodovinsko najvišjo finančno podporo za delo resorja na vseh področjih. Že v rebalansu za leto 2020 smo zagotovili dodatnih 87,5 milijona evrov, za leti 2021 in 2022 pa še dodatnih 200 milijonov," je med drugim poudarila Kustečeva.

"Ko se danes ozrem nazaj, vidim, da bi kakšne odločitve, poti lahko naredili tudi drugače, verjemite pa mi, da v danem trenutku zahtevnih razmer, pritiskov časa, pričakovanj, pogosto tudi želja, da bi lahko s čudežno paličico premagala cel virus, po neprespanih nočeh, dnevih, ko ni bilo možno pojesti niti dnevnega obroka hrane, nismo znali in nismo zmogli drugače, da so bile vse naše rešitve optimalnost v danem trenutku, vedno takšne, ki so zaradi covidnih razmer sledile najprej pravici do zaščite zdravja ljudi, nato do v teh razmerah najbolj optimalnih oblik neprekinjenega pridobivanja znanja ter končno, preko sodelovanja in medsebojnega razumevanja, tudi zaupanja," je med drugim dejala v zagovor na očitke, ki so jih v interpelaciji nanizale opozicijske stranke.

Napovedala je tudi, da bo z namenom ocene in nadaljnjih odločitev o ukrepih za naprej še v tem mesecu vzpostavila dve strokovni posvetovalni skupini za okrevanje – eno za področje učinkov na polju vzgoje in izobraževanja, drugo za področje športa.

"Ni razlogov za to, da bi interpelacija uspela," je bila prepričana ministrica za šolstvo Simona Kustec. Foto: BoBo

"Ni razlogov za to, da bi interpelacija uspela"

Že pred sejo državnega zbora pa je ministrica povedala, da je dobro razpoložena in dobro pripravljena. Po njenih besedah je bila razprava pomembna, bolj ali manj pa za nazaj. Očitki so namreč vezani na čas, ko so morali narediti vse za to, da so ohranjali zdravje in obenem znanje v vzgojno-izobraževalnemu procesu, je pojasnila. Zdaj so razmere že drugačne.

Obetala si je, da bodo na koncu skupaj ugotovili, kako pomembno je, da stopijo skupaj in skupaj delajo najboljše za znanje, zdravje in zaupanje v našem šolskem prostoru ter širše v družbi.

Ministrica je pričakovala podporo poslancev. "Ni razlogov za to, da bi interpelacija uspela," je bila prepričana. Jemlje jo kot del politične igre v teh zelo zahtevnih in krhkih časih. Razume pa, da je to del parlamentarizma in da morajo stvari tukaj pojasniti ne le poslancem, ampak vsem ljudem. Glede dogajanja v SMC-ju, iz katerega izhaja, pa je zagotovila, da so enotni kljub različnim mnenjem. "Zato se pogovarjamo, na koncu razumemo ter gremo vedno skupaj naprej, tako kot smo to počeli od leta 2014," je dejala Kustečeva.

Večji del opozicije Kustečevi očital servilnost do predsednika vlade

Po besedah Aljaža Kovačiča (LMŠ) bi morala ministrica za izobraževanje, znanost in šport oditi tudi zato, "ker v resnici sploh ni ministrica, ampak je zgolj izvrševalka politike dejanskega ministra Janeza Janše". "Ko so drugi, predvsem predsednik vlade, posegali v njen resor, je molčala in ga ni zaščitila," je dejal. Pri tem je omenil negativen vpliv šolanja od doma na čustveni, psihofizični in kognitivni razvoj otrok, opozoril pa tudi na poglabljanje razlik v znanju in socialni neenakosti. "Čeprav je ves čas govorila, da se morajo vzgojno-izobraževalni zavodi zapirati zadnji in odpirati prvi, je ravnala obratno. Prva je zaklepala, zadnja odklepala," je bil kritičen. Omenil je tudi nesmiselne ukrepe na področju športa in posege v visoko šolstvo.

Več poslancev je bilo v razpravi do ministrice kritičnih, ker se ni odločila za kakega od pripravljenih modelov šolanja, ampak so se šole zaprle za vse. Opozarjali so na posledice dolgotrajnega šolanja na daljavo, še posebej za otroke s posebnimi potrebami. Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) je ministrici očitala, da se je politično nestrokovno odločila, da bodo vsi otroci ostali doma. Obenem pa je opozorila tudi, da so mnoge države omogočale nemoteno izvajanje šolskih tekmovanj, pri nas pa niso omogočili petim nadpovprečnim dijakom, da bi se udeležili tekmovanja.

Raziskava o posledicah šolanja na daljavo: starši utrujeni in zaskrbljeni, otroci brez motivacije

Po mnenju Bojane Muršič (SD) so največji poraženci epidemije covida-19 otroci in mladostniki. Ti od samostojnosti države naprej niso nikoli tako kot zdaj potrebovali kompetentnega ministra za izobraževanje, njegovo oporo, zavezništvo, integriteto, strokovnost, kleno držo in sočutje, je prepričana. Po njenih besedah je funkcija ministra s prvim dnem epidemije postala poslanstvo, zahtevala je, da se s funkcije pomete tudi najmanjše drobtinice politike, strankarskih interesov in tudi osebnih šibkosti.

Muršičeva je Kustečevi dodelila negativno oceno, prepričana je, da bi morala ministrsko mesto zapustiti že pred meseci, saj da ni zmogla stoično odgovoriti na vse stiske izobraževanja, ampak je podlegla politiki predsednika vlade.

 V večjem delu opozicije so v predstavitvi stališč ob obravnavi interpelacije izpostavili predvsem dolgotrajno zaprtje šol, ki da bi ga ministrica morala preprečiti. Foto: DZ/Matija Sušnik
V večjem delu opozicije so v predstavitvi stališč ob obravnavi interpelacije izpostavili predvsem dolgotrajno zaprtje šol, ki da bi ga ministrica morala preprečiti. Foto: DZ/Matija Sušnik

Miha Kordiš (Levica) je med drugim ministrici očital neupoštevanje stroke pri ukrepih v šolstvu v času epidemije, kritičen je bil do tega, da je imelo odprtje trgovin prednost. "Božična nakupovalna mrzlica je zamaknila odprtje šol daleč v januar," je dejal. Opozoril je tudi na socialno enakost, ki da se je pokazala v času epidemije, saj nekateri otroci niso imeli potrebne opreme za šolanje na daljavo, pa tudi ne pomoči staršev pri tem.

Ministrstvo tudi ni predložilo nobenih podatkov in izračunov, ki bi bili podlaga za sprejemanje ukrepov, svoj podcenjujoč odnos do znanja pa je Kustečeva izkazala tudi ob protestu dijakov, meni Kordiš. Očital ji je tudi servilnost pri premierjevih poskusih destabilizacije in razgradnje javnega visokošolskega prostora.

Primož Siter (Levica) je ministrici očital pavšalno obravnavo težav, tišino v dialogu s stroko oz. neobravnavanje določenih področij. Posebej je izpostavil glasbene šole in opozorila plesnih pedagogov. Medtem ko so se odprli športna društva in plesne šole, v javnih glasbenih šolah mladi baletniki in plesalci sodobnega plesa še vedno ne smejo k svoji vadbi, je izpostavil.

Violeta Tomić (Levica) je ministrici očitala, da pri odločanju o odpiranju in zapiranju šol ni upoštevala stroke in da se pri tem ni zavzela za otroke, posebej socialno šibke. Ti so bili žrtve v več pogledih, je dejala, Kustečevo pa posredno označila kot najslabšo šolsko ministrico v zgodovini države.

Korče: "Ministrica je zaprla šole in čakala, kaj bo"

Podporo kaznovanim dijakom izrazili tudi ravnatelji mariborskih srednjih šol

Maša Kociper (SAB) je med predstavitvijo očitkov iz interpelacije med drugim omenila pomanjkanje dialoga z deležniki v vzgoji in izobraževanju in odsotnost ukrepov za preprečevanje socialnih stisk mladih. Na področju športa je ministrici očitala izključevalen in podcenjujoč odnos, na področju visokega šolstva in znanosti pa postavljanje interesov zasebnih izobraževalnih institucij pred kakovost visokošolskega izobraževanja in onemogočanjem zaposlovanja raziskovalcev na javnih raziskovalnih organizacijah.

Večji del stališča je posvetila dolgotrajnemu zaprtju šol, pri čemer je opozorila na nepopravljive posledice v psihosocialnem razvoju. Ob tem je Kociprova tudi vprašala, kaj bo drugače ob morebitnem novem valu epidemije in kolikokrat v tem šolskem letu bodo otroci še prenehali hoditi v šolo.

Tudi Matjaž Nemec (SD) pa je kot težavo izpostavil ministričino domnevno pomanjkanje posluha za šport. "Če danes preživite interpelacijo, se lotite dialoga s športom," jo je pozval.

Po besedah Vojka Starovića v SAB-u menijo, da ministrica ni dovolj odločno odigrala svoje vloge, ampak je, čeprav je imela ustrezno strokovno podporo in tudi rešitve za drugačne prijeme od striktnega zapiranja šol, ubrala drugačno pot. "Namesto tega je popustila pod pritiskom zahtev po bolj restriktivnih ukrepih," je sklenil.

Jerca Korče (LMŠ) ministrici zameri, da je bila v času epidemije pasivna, hkrati pa da nikoli ni dvignila glasu za zaščito svojega resorja: "Ubrala je najlažjo pot – zaprla je šole, se naslonila nazaj in čakala, kaj se bo zgodilo."

Meira Hot (SD) in Aljaž Kovačič (LMŠ) sta kot eno večjih zamer ministrici izpostavila, da so šole za otroke s posebnimi potrebami ostale zaprte preveč časa in da so ostale zaprte tudi še nekaj časa po tistem, ko je ustavno sodišče že nakazalo, da bi lahko odločilo v prid ustavni pobudi, ki je zahtevala njihovo odprtje. Ministrico je tudi zaradi tega pozvala k odstopu: "V vsaki demokratični državi bi minister po takšni odločitvi ustavnega sodišča prevzel odgovornost in odstopil."

DeSUS: Kustečeva ni slaba ministrica, bila je le soočena z nepričakovanimi dogodki

V poslanski skupini DeSUS-a po besedah Ivana Hršaka menijo, da Kustečeva ni slaba ministrica, a je bila soočena z nepričakovanimi dogodki. S prekinitvijo običajnega načina izobraževanja je bilo potrebnih veliko improvizacij in učenja, a ji je uspelo doseči številne kompromise med učitelji, učenci, starši in zdravstveno stroko, je dejal Hršak.

Je pa po njegovih besedah storila tudi nekatere napake, ko je bila recimo fotografirana brez maske na dogodku, kjer se ni vzdrževala primerna razdalja, zgodila se je tudi krivica otrokom s posebnimi potrebami.

Šolanje na daljavo prineslo opazen primanjkljaj na področju znanja, pričakovali več vedenjskih težav

Po Hršakovih besedah se poslanci DeSUS-a strinjajo, da ministrica ni storila čisto vsega, da bi bilo v času epidemije na njenem področju za vse ustrezno poskrbljeno, a "vendar je težko reči, da si zaradi tega zasluži, da jo kar odslovimo". V DeSUS-u ji želijo sporočiti, naj se še bolj zaveda odgovornosti, ki pritiče njenemu položaju, storjene napake pa naj bodo opomin tako njej kot bodočim ministrom, ki se bodo soočili s podobno situacijo.

Zmago Jelinčič Plemeniti je v imenu poslancev SNS-a dejal, da je Kustečeva prevzela resor, ki je bil v popolnem razsulu. Nekaj zadev je že popravila, nekaj jih bo še morala, meni Jelinčič. Medtem ko se glede vsebine, ki jo ministrici za izobraževanje očitajo v interpelaciji, ni opredeljeval, pa je poslanec izpostavil, da ga moti, da v vrtcih vzgojiteljice ne dovolijo predvajanja pesmi v tujih jezikih, da v učnem načrtu ni več lepopisa, pripombe je imel tudi na permisivno vzgojo. Meni, da bo ministrica morala še marsikaj postoriti do konca mandata. "SNS vas bo pri tem podpiral, ne računajte pa, da bomo tiho," je povedal.

SDS: Ministrica resor vodi korektno in odgovorno

Ministrici pa so na drugi strani očitno v bran stopili v koalicijskih SDS-u, SMC-ju in NSi-ju. Mojca Škrinjar je pojasnila, da v SDS-u interpelacije ne podpirajo, saj niti eden od očitkov zoper ministrico ne drži. Med drugim je poudarila, da ne drži, da ministrstva ne vodi ministrica. Nasprotno, vodi ga "korektno, odgovorno", je dejala poslanka. Prav tako po njenih besedah ni utemeljen očitek o neupoštevanju epidemiološke stroke pri odpiranju in zapiranju šol ter prelaganju odgovornosti na posamezne šole, ravnatelje in starše.

Ministrica je zagotovila, da je bilo osebje v vrtcih in šolah deležno dodatnih usposabljanj, dobili so tudi priročnik, ki so ga oblikovali strokovnjaki z različnih področij, pa tudi praktiki, ravnatelji z vseh ravni, je dejala poslanka.

Spomnila je, da je ministrstvo pripravilo tudi pravne podlage za topli obrok za vse učence in dijake, ki so to potrebovali v času šolanja na daljavo, svetovalne storitve za otroke in starše, opravljene so bile raziskave in evalvacije izobraževanja na daljavo.

"Govorite, kot da je za virus odgovorna ministrica, ki da na lastno pest zapira šole, ker se ji to zdi fajn. A mislite, da ne bi bilo veliko lažje, če ne bi imeli zdravstvene krize in bi otroci lahko bili v šolah?" pa je opozorila Anja Bah Žibert (SDS).

Grims: Zakon pravi, da premier usmerja ministre

Ker je cela vrsta poslancev iz vrst predlagateljev interpelacije v razpravi ocenila, da ministrica v času epidemije ni odločala sama, ampak da je dejansko odločal predsednik vlade Janez Janša, so ministrici očitali, da je le orodje v njegovih rokah. "Kaj pravi zakon? Zakon pravi, da predsednik vlade koordinira, usmerja in vodi delo ministrov. Vi torej očitate ministrici, da spoštuje zakon in zato predlagate njeno razrešitev," je na očitke odgovoril Branko Grims (SDS).

V SMC-ju so razpravo o interpelaciji označili za
V SMC-ju so razpravo o interpelaciji označili za "uprizoritev poskusa ministričine odstranitve". Foto: DZ/Matija Sušnik

Rajić: Šole niso bile zaprte zaradi ministrice

Kot je poudaril Branislav Rajić iz SMC-ja, šole v Sloveniji niso bile zaprte zaradi ministrice, ampak zaradi virusa, izobraževanje na daljavo pa so izvajale tudi številne druge države. Ne gre za ukrep, ki je bil uveden zaradi samovolje ali napačne strokovne odločitve ministrice, temveč za zaščito zdravja vseh udeležencev izobraževalnega prostora, je poudaril poslanec.

O obravnavi interpelacije pa je Rajić dejal, da bo "uprizoritev poskusa ministričine odstranitve" trajala od jutra do poznega večera. "Lesketanje nabrušenih nožev in šklepet ostrega zobovja kažeta, da je gladiatorstvo od antike do danes spremenilo le svojo pojavno obliko," je dodal. Po njegovih besedah ima objektivna in racionalna debata, ko gre za boj za oblast, s tem bore malo.

"V vsaki vojni mora nekdo odločiti, kaj bo naredil. Kakšne so bile odločitve, pa lahko nato sodimo šele, ko je vojna končana," je v razpravi dodala Mateja Udovč (SMC).

NSi: Ministrica je ves čas delovala za dobro otrok

Tudi v NSi-ju interpelacije niso podprli. Očitki ne držijo in so se že skozi ta mesec pokazali za "neutemeljene, zlonamerne in zlagane", je poudarila Iva Dimic. Pohvalila je proaktivno vlogo ministrice in ministrstva, ki je takoj pristopilo k uvedbi izobraževanja na daljavo in se po njihovi oceni skupaj s celotnim izobraževalnim sistemom kljub težkim razmeram odzvalo zelo dobro.

Prepričani so, da ni dvoma, da je ministrica ves čas delovala za dobro otrok in mladostnikov. Dimičeva je zavrnila tudi očitek, da so bile v Sloveniji šole zaprte najdlje, pri čemer se je sklicevala na raziskovalno nalogo raziskovalno-dokumentacijskega oddelka DZ-ja, kjer so kot države z najdlje zaprtimi šolami navedene Bolgarija, Grčija, Italija, Madžarska, Poljska, Slovaška, Češka, Romunija.

Po mnenju Aleksandra Reberška (NSi) je bila interpelacija zapravljanje časa in šov, s katerim želi opozicija preusmeriti pozornost stran od dobrega dela te vlade. Med drugim je opozoril, da je ministrici uspelo zagotoviti povečanje sredstev za področje vzgoje, izobraževanja in znanosti.

Andrej Černigoj (NSi) je ministrici izrekel popolno podporo. "Kdor dela, še posebno v teh težkih časih, tudi greši. Pri vas še posebno cenim to, da napako priznate, se za njo opravičite in v nadaljevanju izboljšate svoje delovanje," je dejal.

Težave pouka na daljavo

Marko Koprivc (SD) je med drugim opozoril, da marsikdo pouka na daljavo ni mogel izvajati, ker ni imel primernih pogojev za to, številni niso imeli primerne računalniške in programske opreme, dostopa do medmrežne povezave, starši pa številnim sploh niso znali pomagati pri tem.

Tudi Jani Prednik (SD) je opozoril na težave zaradi belih lis, območij brez spleta na Koroškem. Poudaril je, da bi se morala država iz prvega vala nekaj naučiti in priti v drugi val bolje pripravljena, občutek pa ima, "da proces ni bil voden, da se je delalo stihijsko in v bistvu nekaj na pamet".

Mojca Žnidarič (SMC) je sicer potrdila nekatere težave zaradi teh belih lis, a je pojasnila, da se učencem individualno pošiljajo gradiva domov. Izpostavila je, da so bile okoliščine epidemije velik izziv za vse, a so brez ustreznih predhodnih izkušenj v slabih dveh tednih vzpostavili izobraževanje na daljavo za več kot 90 odstotkov šolskega prostora.

Glede obremenitev staršev predvsem mlajših šolarjev, ki so jih nekateri omenjali, je Žnidaričeva poudarila, da je bil eden od staršev otrok do vključno petega razreda lahko doma in je prejemal 80-odstotno nadomestilo plače. Koprivc je v povezavi s tem opozoril na to, kaj 80 odstotkov pomeni za nekoga z minimalno plačo ali nekoliko višjo. Žnidaričeva pa mu je odgovorila, da so v zakonodajo vnesli tudi določbo, po kateri nihče ne more dobiti manj od minimalne plače.

Ves čas poslušamo, kako so šole zaprte, a smo imeli kljub zaprtim šolam zelo dober izobraževalni proces, pa je dejal tudi Tomaž Lisec (SDS), ki je poudaril, da tudi v običajnih razmerah vsi nimajo enakih pogojev. Navedbe, da je imela Slovenija najdlje zaprte šole, po njegovih besedah ne držijo, saj projekcije kažejo, da je vsaj osem držav imelo vrata šol zaprta dlje. Pri tem je Lisec poudaril, da je Slovenija tudi po zaslugi te vlade in ministrice Kustečeve zastala veliko manj kot primerljive evropske države, a v Sloveniji "za pridno delo in dobre rezultate dobiš interpelacijo".

Simona Kustec uspešno prestala glasovanje o interpelaciji
V četrtek še interpelacija ministra za delo Cigler Kralja

Kolegij predsednika DZ-ja se je dogovoril o izredni seji državnega zbora, na kateri bo v četrtek obravnaval interpelacijo ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja. Predlagatelji interpelacije, poslanci iz LMŠ-ja, SD-ja, Levice in SAB-a, Ciglerju Kralju očitajo neodgovorno delo v času epidemije covida-19 na področjih domov za starejše, delovnih mest in socialnega dialoga, pa tudi pri dodelitvi sredstev na razpisu ministrstva Zavodu Iskreni, katerega soustanovitelj je bil.

Minister je očitke iz interpelacije zavrnil, hkrati pa je napovedal, da razprava ob interpelaciji ne bo kot druge, saj bo odprla širše teme, pomembne za slovensko družbo. Njegov odgovor na interpelacijo je kot ustrezen ocenila tudi vlada.