Pismo so podpisale sindikalne centrale ZSSS, Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, KNSS-Neodvisnost in Slovenska zveza sindikatov Alternativa. Foto: BoBo/Tina Kosec
Pismo so podpisale sindikalne centrale ZSSS, Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, KNSS-Neodvisnost in Slovenska zveza sindikatov Alternativa. Foto: BoBo/Tina Kosec

V pismu, ki je poleg Evropske komisije naslovljeno tudi na Evropski ekonomsko-socialni odbor, so posredovali iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), v njem pa poudarjajo, da vlada in DZ odločitve v zadnjem času vedno bolj sprejemata brez javne razprave. "Gre za odločitve, ki pomembno vplivajo na socialno-ekonomski položaj delavcev in delodajalcev, da gre za odločitve, pri oblikovanju katerih so bili do zdaj, skladno s tradicijo, socialni partnerji vedno aktivno vključeni, ter da gre za odločitve, ki bi jih bilo po pravilih Ekonomsko-socialnega sveta treba obravnavati v okviru socialnega dialoga," so zapisali.

Ključne reforme do zdaj sprejemali s konsenzom

Poudarili so, da so bile vse dosedanje ključne reforme na področju trga dela, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zdravstvenega zavarovanja sprejete s konsenzom socialnih partnerjev. Zdaj pa postaja "interventna zakonodaja, povezana s covidom-19, nepregledna in netransparentna, hitro in večkratno spreminjanje zakonodaje in posegi v številne zakone naenkrat močno načenjajo pravno državo in zaupanje v pravo. Na to vlado in poslance opozarja tudi zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, v vsak interventni zakon pa je vključena tudi kakšna določba, ki z epidemijo nima nikakršne povezave, je sistemske narave ter trajno spreminja posamezno pravico," so opozorili.

Od sedmih interventnih zakonskih svežnjev je bilo sodelovanje socialnih partnerjev skrajno omejeno, pri enem zakonskem svežnju pa socialnega dialoga sploh ni bilo. Že pri petem interventnem zakonskem svežnju je vlada v zakonodajni postopek vložila predlog, ki je vseboval drugačne rešitve, kot jih je uskladila s socialnimi partnerji med pogajanji. "Kaplja čez rob pa je bil zadnji, sedmi interventni zakonski paket. Kljub usklajevanju s socialnimi partnerji, ki mu je bilo odmerjenih dobrih 72 ur, je vlada v zakonodajni postopek ponovno vložila predlog zakona, ki je vseboval drugačne rešitve."

Odpuščanje starejših delavcev: kakšne bodo posledice?

Spremembe v nasprotju s standardi Mednarodne organizacije dela

Najbolj težaven je sistemski poseg v zakon o delovnih razmerjih, ki omogoča lažje odpuščanje starejših delavcev – delodajalec lahko brez navedbe utemeljenega razloga odpusti delavca, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev – torej tudi če ne doseže 40 let delovne dobe. "Gre za trajen in ne za interventen ukrep, ki velja za nedoločen čas in ki omogoča izrazito arbitrarno in po našem prepričanju diskriminatorno obravnavo starejših delavcev," opozarjajo sindikati.

Gre za rešitev, ki ne temelji na nobenih analizah in podatkih in ki gre proti smernicah in standardom Mednarodne organizacije dela, kot sta prostovoljnost pri upokojevanju in utemeljenost razloga, zaradi katerega se odpoveduje pogodba o zaposlitvi.