Predsednik sodnega sveta Vladimir Horvat. Foto: BoBo
Predsednik sodnega sveta Vladimir Horvat. Foto: BoBo

Predsednik sodnega sveta Vladimir Horvat je dejal, da bodo zahtevo za izvršitev ustavne odločbe glede plač sodnikov vložili najpozneje do torka. Z zahtevo predlagajo, da o načinu uresničitve junijske odločbe o plačah sodnikov odloči ustavno sodišče. Predlagali bodo tudi nujno in prednostno obravnavo.

Sodni svet je na četrtkovi seji namreč ugotovil neupoštevanje ustavne odločbe, po kateri bi se morale razlike med poslanskimi in sodniškimi plačami uskladiti do 3. januarja. Vlada medtem vztraja, da je odločba ustavnega sodišča vezana na uveljavitev celotne plačne reforme.

Sodni svet kot primerno začasno rešitev, usmerjeno v odpravo neustavnosti, ocenjuje predlog ministrstva za pravosodje. Ta bi sodnikom za opravljanje funkcije zagotovilo dodatek 1071,59 evra bruto, ki naj bi se izplačal mesečno od 1. junija lani, torej od izdaje ustavne odločbe. Kot je poudaril Horvat, predlagana rešitev ne pomeni uresničitve odločbe ustavnega sodišča v celoti.

Sorodna novica Sindikat delavcev v pravosodju: Plačni položaj pravosodnih uslužbencev je prav tako neustrezen

Ministrica: Morda je pot na ustavno sodišče še najboljša

Na predlog sodnega sveta se je odzvala pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, ki je komentirala, da so "danes iz sodnega sveta prvič sporočili mnenje nekega reprezentativnega organa sodnikov. To je pravzaprav prvič, da operiramo s številko z njihove strani. Upam, da se bomo o tem še pogovarjali."

Po njenih besedah gre za znesek, pridobljen na izračunu razlike med plačo najslabše plačanega sodnika in najslabše plačanega poslanca. Obenem je opozorila, da ustavno sodišče v svoji odločbi ni zahtevalo, da bi morale biti plače najslabše plačanih sodnikov in poslancev izenačene, temveč da ne smejo obstajati bistvena nesorazmerja. "Morda je celo najboljša pot, tudi najbolj jasna, da ustavno sodišče pove natančno, kaj ocenjuje kot tisto primerno vrednost sodniške plače, kajti očitno se v vseh teh pogovorih nismo mogli uskladiti s sodniki, kakšen ta znesek je," je še dodala.

Znova je še poudarila, da je treba omenjeno odločbo ustavnega sodišča izvesti, in pozvala koalicijo k nadaljnjemu iskanju rešitev, sindikate javnega sektorja pa k čimprejšnji sklenitvi pogajanja z ministrstvom za javno upravo. "Prej ko pridemo do skupne rešitve glede plačnih položajev v javnem sektorju, prej se v tem paketu lahko uresniči tudi ustavna odločba. Tudi z vidika spoštovanja ustavne odločbe apeliram na sindikate, da razumno in konstruktivno nadaljujejo pogajanja," je sklenila.

Premierja in predsednice DZ-ja na sestanek ni bilo

Na četrtkovo sejo sodnega sveta so sicer povabili tudi predsednika vlade Roberta Goloba in predsednico DZ-ja Urško Klakočar Zupančič, a se je nista udeležila. V sodnem svetu so ogorčeni, ker se za neudeležbo nista niti opravičila. Iz kabineta predsednika vlade so v sporočilu za javnost sicer navedli, da so plače sodnikov res neustrezne, poudarili pa, da je uresničitev ustavne odločbe vezana na uveljavitev celotne plačne reforme.

Sodni svet se bo, če bo treba, obrnil na Evropsko komisijo

Predsednik sodnega sveta Vladimir Horvat pričakuje, da bo izvršilna oziroma zakonodajna oblast neustavnost odpravila takoj, ne glede na postopek pred ustavnim sodiščem. "Pri vprašanju spoštovanja odločbe ustavnega sodišča gre za bistvo načela pravne države, ki ni povezano s celovitim urejanjem plačnega sistema v javnem sektorju, na kar se v javnosti sklicujejo najvišji predstavniki izvršilne oblasti," je dejal Horvat. "Za nas neizvršitev ustavne odločbe, pri čemer gre že za zamudo pri uresničevanju te odločbe, predstavlja grobo kršitev ustavnega reda, predvsem pa načela materialne neodvisnosti sodstva, pa tudi kršitve prava EU-ja," je dodal Horvat.

Dejal je, da se bodo glede na odziv zakonodajne in izvršilne veje oblasti odločili o stopnjevanju ukrepov pred evropskimi institucijami. "Mogoča je pritožba zaradi kršitve prava EU-ja na Evropsko komisijo, pa tudi pobuda, da Evropska komisija vloži tožbo proti Republiki Sloveniji," je pojasnil.

Horvat je sicer sodnike pozval, naj kljub kršitvam temeljnih ustavnopravnih načel zakonodajne in izvršilne oblasti še naprej delujejo "kot dostojanstven varuh ustavne ureditve, ki državljanom in drugim zagotavlja sodno varstvo".

Sodniki so v sredo sicer začeli opozorilni protest, ki bo trajal do 24. januarja. Za to so se odločili zaradi nespoštovanja ustavne odločbe, v kateri je sodišče junija lani ugotovilo, da so sodniške plače prenizke. Med protestom se bodo sodniki, ki vodijo postopke v posameznih zadevah, sami odločali, ali bodo že razpisane naroke preklicali.

Notarska zbornica Slovenije podpira protest sodnikov

Notarska zbornica Slovenije podpira protest sodnikov, spomnili so, da morajo biti plače sodnikov po ugotovitvi ustavnega sodišča stabilne in morajo slediti splošnemu gospodarskemu razvoju države oziroma razvoju življenjskega standarda v državi. Plačilo sodnikov mora biti primerno, da je zagotovljena dejanska ekonomska neodvisnost sodniške funkcije in da so zaščiteni pred pritiski, katerih namen je vplivati na njihovo odločanje. Prenizke plače sodnikov pa ne pripomorejo k privlačnosti sodniškega poklica.

Usklajevanje prejemkov z inflacijo je iz podobnih razlogov nujno tudi za druge deležnike v pravosodju, so v notarski zbornici navedli v dopisu Slovenskemu sodniškemu društvu in vrhovnemu sodišču.

Sodni svet bo vložil zahtevo za izvršitev ustavne odloče