Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik prireja tradicionalni sprejem, ki se ga udeležujejo visoki predstavniki oblasti, cerkva in znanosti, vlada pa bo pripravila proslavo z glavno temo politični zaporniki po letu 1945. Pojavil pa se je zaplet, ker varuhinja pravi, da o vladnem dogodku ni bila obveščena in opozarja, da sta proslavi 10. decembra za podobne ljudi ob skoraj isti uri.

Zorn: Pravice neodvisne od prireditev
Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Aleksander Zorn je varuhinji človekovih pravic v odgovor zapisal, da je bila vlada seznanjena o njeni nameri, da ob dnevu človekovih pravic priredi sprejem za najvišje predstavnike oblasti in to odločitev tudi podpira. Ravno zaradi tega razloga je bila tudi prilagojena ura slovesnosti v Cankarjevem domu, saj je želja, da bi se udeleženci lahko udeležili obeh dogodkov.

Človekove pravice so najosnovnejše človekove vrednote, so vrednote vseh državljank in državljanov, so bistvo medsebojnega razumevanja, sožitja in spoštovanja, piše Zorn. Kot take niso in ne smejo biti vezane samo na formalne pristojnosti, prav tako tudi ne prireditve in počastitve, ki so posvečene temu namenu, med drugim sporoča Zorn.

Minister za pravosodje Lovro Šturm je izjavil, da je stališče vlade čim več proslav, tem bolje in da po njegovem mnenju vladne proslave, ki je namenjena predstavitvi tako množičnega kršenja človekovih pravic, ne gre problematizirati.

Varuhinja prejela povabilo na vladno proslavo
Čebašek-Travnikova je povedala, da je vladni protokol o sprejemu obvestila v začetku oktobra, pred dnevi pa je na premierja naslovila še pismo, sama pa je sedaj prejela vabilo na prvo vladno proslavo ob dnevu človekovih pravic, iz katerega pa ni razbrala, ali je častna gostja. Dodala je, da še ne ve, ali se je bo udeležila.

Govornik bo Janez Janša
Glavni govornik na tej proslavi bo premier Janez Janša in minister Šturm je izrazil veselje, da bo predsednik vlade kot predstavnik izvršne veje oblasti pokazal pozornost, ki jo vlada goji do problema političnih zapornikov. Pri tem gre za priznanje osebnega dostojanstva vseh oseb, ki so bile prizadete v nekdanjem političnem sistemu, je dodal minister.

Opozicija: Zakaj je le ena od kršitev?
Opozicijske stranke v državnem zboru pa se sprašujejo, zakaj se je vlada odločila, da bo tema proslave le ena izmed kršitev človekovih pravic. Šturm je pojasnil, da so to temo izbrali, ker so bile ostale problematike kršitve človekovih pravic, kot so romska problematika, izbrisani in sodni zaostanki, v zadnjem času večkrat izpostavljene, s političnimi zaporniki po 1945 pa se še nihče ni ukvarjal na tak način.

Proslava je nadgradnja sprejema
Jože Tanko iz SDS-a je dejal, da ne gre za dve proslavi, pač pa bo pri varuhinji sprejem, v Cankarjevem domu pa proslava, ki bo nadgradnja sprejema. Miran Potrč (SD) pa meni, da bi moralo biti praznovanje dneva človekovih pravic namenjeno reševanju aktualnih problemov. Dejal je, da vlada pripravlja proslavo, ki bo spet razdvajala slovensko javnost.

Pozornost preteklosti, pozaba sedanjosti
Marjetka Uhan (NSi) je podprla odločitev vlade, da ob dnevu človekovih pravic organizira proslavo. Jakob Presečnik (SLS) meni, da bi bilo bolje, če bi bila proslava enotna, Jožef Školč (LDS) pa upa, da je šlo pri prekrivanju proslav le za nerodnost in dodal, da bi bilo bolje, če bi razpravljali o sedanjih kršitvah in ne le o preteklosti. Tudi Majda Širca (Zares) meni, da se poudarja le en del preteklosti, medtem ko se pozablja na tiste, ki so v tem trenutku med nami.