Strokovnjake skrbi predvsem premajhna uporaba varnostnega pasu v avtomobilih in čelad pri kolesarjih. Foto: BoBo
Strokovnjake skrbi predvsem premajhna uporaba varnostnega pasu v avtomobilih in čelad pri kolesarjih. Foto: BoBo

Kot je za Radio Slovenija poročal Jure Čepin, se število umrlih in hudo poškodovanih v prometnih nesrečah že nekaj let vztrajno znižuje. Lani je na naših cestah umrlo 82 ljudi, kar je polovica manj kot pred desetletjem, hudo poškodovanih je bilo 829.

Kljub temu pa na Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS) v analizi ugotavljajo, da s prometno varnostjo v lanskem letu ne smemo biti zadovoljni. Erik Logar, vodja področja varne mobilnosti, je dejal: "Kar nekaj je takih podatkov, ki so lahko skrb vzbujajoči. Predvsem se to nanaša na uporabo varnostnega pasu in uporabo čelad pri kolesarjih."

Od 28 umrlih voznikov osebnih vozil jih osem ni bilo pripetih z varnostnim pasom, od 17 umrlih potnikov v vozilih pa jih ni bilo pripetih sedem. Od devetih umrlih kolesarjev jih sedem ni uporabljalo kolesarske čelade, od tega dva na električnem kolesu.

Med mladimi kot povzročitelji manj nesreč

Zanimiv je tudi pogled na starostno strukturo povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom. "Več kot 20-letno drsno povprečje kaže, da se pri mladih kot povzročiteljih prometnih nesreč prometna varnost precej izboljšuje. Prepričan sem, da je to predvsem posledica dela z mladimi, saj mladi že od vrtca naprej poslušajo različna predavanja, vozniki začetniki imajo dodatna usposabljanja. Druge starostne skupine tega niso bile deležne. Najstarejša starostna skupina, nad 64 let, je tista, v kateri narašča število ljudi kot povzročiteljev nesreč," je dodal Logar.

Nova Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje do leta 2030 pred vse, ki delujejo na področju prometne varnosti, postavlja zahtevne cilje, ki sledijo evropski Viziji nič umrlih na cestah. Če jih bomo želeli doseči in še pospešiti trend zmanjševanja umrlih in hudo poškodovanih, bo treba tem ukrepom posvetiti še več pozornosti, finančnih sredstev in povezovanja, je dodal Čepin.

Ob zaključku akcije 40 dni brez alkohola poudarek na zmernosti

Končuje se akcija 40 dni brez alkohola, ki je letos potekala pod naslovom Vir veselja in povezanosti, začela pa se je 14. februarja. Z letošnjo vodilno mislijo so organizatorji želeli poudariti, da "naj ljudje namesto alkohola najdejo veselje, talente, darove in povezanost v odnosu z drugimi".

Organizatorji poudarjajo, da prizadevanja za zmanjševanje škode, ki jo povzroča pretirano uživanje alkohola v naših družinah, prometu in zdravju, ne pojenjajo s koncem akcije in da bodo "glas o zmernosti širili še naprej". Zmerno pitje alkohola ali celo popolna odpoved je po njihovih navedbah v vsakem primeru nujna v času nosečnosti in dojenja ter kadar smo udeleženi v prometu in pri delu. (vir: STA)