Prvi mesec leta 2010 je kljub mrzlim zimskim razmeram na političnem parketu vroče. Prve strani medijev zavzemajo dogajanja okoli razrešitve ministra za okolje Karla Erjavca, ki je na koncu odstopil sam, in iskanja njegove menjave, zadnje dni sta opozicijska SDS in SLS razburkala javnost s predlogom ustavne obtožbe predsednika države Danila Türka, vlada pa poskuša strokovni javnosti predstaviti tudi izhodno strategijo iz gospodarske in finančne krize.

Ustavna obtožba Türka - upravičena?
V prejšnji vladi so bili po besedah političnega analitika in profesorja na fakulteti za družbene vede in filozofski fakulteti Vlada Miheljaka SDS-ovi in SLS-ovi ministri molčeči, kot opozicija pa poslanci teh dveh strank večkrat glasno nagovorijo javnost. Zdaj so sestavili tudi predlog za ustavno obtožbo predsednika države Türka, ki je po njihovem mnenju zaradi odlikovanja Tomaža Ertla kršil ustavo in človekove pravice.

"Precej očitno je, da je Türk z odlikovanjem Ertla že na čisto formalni ravni prekršil zakon o odlikovanjih ter da je ravnal skrajno neprimerno in nespodobno. Drugo vprašanje je seveda, ali je to že lahko tudi dovolj utemeljen razlog za razrešitev predsednika republike," je za MMC dejal Matej Makarovič, profesor na fakulteti za informacijske študije. Tudi Vlado Miheljak Türku ne bi svetoval nagrajevanja Ertla, a ta po njegovh besedah ni bil za nobeno stvar pravnomočno obsojen, zato je bila nagrada pač predsednikova odločitev. "Politični vidiki tega so lahko različni, vendar nobena stvar v tej obtožbi formalnopravno ne zdrži. To je le stvar, ki bo nekoliko okrnila ugled predsednika v javnosti," je prepričan.

Možnost, da se ta institut zlorabi, obstaja
A medtem ko se Makaroviču pri tem zdi pomembno predvsem, da se o tej temi javno razpravlja in da se prek tega opozori na trajni pomen demokratičnih vrednot in človekovih pravic, katerih kršenje po njegovem mnenju res nikakor ne bi smelo biti nagrajeno, Miheljak pravi, da ni povsem jasno, zakaj opozicija zdaj zahteva razpravo v državnem zboru. "Sploh, ker ves čas govorijo, da želi vlada z nepomembnimi stvari odvrniti pozornost od reševanja gospodarske situacije. Tudi to je nepomembna stvar, ker so zapisani sami nesmisli in ni treba biti pravnik, da to vidiš," je dodal Miheljak.

Nasprotno pa Makarovič domneva, da bo ta instrument ostal rezerviran za pomembne primere in da se ne bo uporabljal za vsako malenkost.

Mesec vročih političnih zgodb
Opozicija je udarila z ustavno obtožbo, vlada pa s predstavljanjem izhodne strategije, ki pa je v senci razreševanja ministra Erjavca. Gre morda za načrtno odvračanje pozornosti od dejanskih težav v državi - posledic gospodarske krize? "Ne, mislim, da predstavljanje izhodne stretagije in zamenjava okolijskega ministra nista povezana," pravi Miheljak. A z njim se ne strinja naš drugi sogovornik Makarovič, saj meni, da vladna izhodna strategija ne predstavlja neke dramatične novosti. "Prav mogoče je celo, da si vlada o izhodni strategiji niti ne želi kakšne zelo poglobljene javne razprave, v kateri bi se lahko pokazale njene omejitve in pomanjkljivosti."

"Erjavec je bil za vlado nadloga"
Je pa predmet razprave - na vladi, v parlamentu in javnosti - vsekakor minister v odhajanju Karl Erjavec. Premier Borut Pahor je njegovo razrešitev predlagal, potem ko ga je k temu zaradi neodpravljanja ugotovljenih nepravilnosti glede ločevanja odpadkov pozvalo Računsko sodišče. A "kante za smeti" so bile po besedah Miheljaka bolj povod kot razlog za pozive k odhodu, saj je bil Erjavec po njegovem mnenju za vlado nadloga.

"Tukaj gre za njegovo vmešanost v afero Patria, ki je čisti nakupovalni fiasko, saj smo kupili nekaj drugega, kot je javnost mislila, da kupujemo. Druga stvar so sporne odprodaje lastniških deležev, a najpomembnejša stvar je ta, da je Erjavec drag za koalicijo. S svojim neposrednim, populističnim slogom je začel močno izsiljevati. V situaciji, ko je upokojenska populacija najmanj ogrožena, je nenehno izsiljevanje in izstavljanje računov pripeljalo do tega, da se ga je bilo treba rešiti - ne DeSUS-a, ampak Erjavca," je prepričan naš sogovornik.

"Le naivneži verjamejo, da je to naključje"
Da se Pahor ni ravnal po Računskem sodišču, ampak po političnem ozračju v koaliciji, meni tudi Makarovič. Pravi, da se je zamenjava Erjavca zgodila, ko so postali pritiski drugih koalicijskih partneric, predvsem Zaresa in LDS-a, za Pahorja premočni, hkrati pa je vedel tudi, da bo imel za zamenjavo podporo v SNS-u. "Tu je šlo preprosto za politična razmerja sil, Računsko sodišče pa je bilo pri tem popolnoma politično instrumentalizirano – njegovo mnenje je prišlo natanko takrat, ko ga je Pahor potreboval, in le naivneži bi verjeli, da je bilo to naključje," dodaja.

Pahor je torej očitno za dokočno odločitev potreboval še konkretni poziv ene izmed institucij. Tak je pač njegov način vodenja, pojasnjuje Miheljak. "Težko se odloči, še ko želi govoriti odločno, je to igra, kar se pozna po povzdigovanju glasu, ki ni avtentično." Težava tako premierja kot celotne vlade je po njegovem mnenju predvsem nizka samozavest. "Ko dobiš mandat, moraš prevzeti vsa tveganja in se ne nenehno ozirati na to, kakšna je tvoja podoba v javnosti. Javnost pride na vrsto, ko so volitve, in ti takrat pove, ali si dobro delal," dodaja.

Ministri se pustijo pretirano intervjuvati
Izpostavil je tudi navado ministrov, da se med sabo ne dogovarjajo, ampak komunicirajo prek novinarjev, zbranih pred vladnim poslopjem. "So namreč stvari, ki jih je treba razrešiti v kabinetih in šele nato stopiti pred javnost. Na pločniku se ne razpravlja, ali minister Franc Križanič dela dobro in ali ima podporo pri predlogih." Sploh je po njegovem mnenju nenavadno, da se ministri pustijo pretirano intervjujati. To namreč ni evropska praksa, saj po navadi ministri pridejo skozi zadnja vrata in hitro zapustijo prostore, izjave pa so le splošne, saj bi drugače zmanjšali eksplikativno moč vlade. "Spomnite se leto in pol nazaj, od Janševe vlade niste izvedeli nič, soliral je le Erjavec. Njihove molčečnosti ne moremo kritizirati, saj so tiskovne konference tiste, kjer postaviš vprašanje in dobiš ali ne dobiš odgovor," se spominja Miheljak.