Ljubljanski hokejisti so navdušili več kot 2500 gledalcev na Celovški 25. V prvih dveh tretjinah so nadigrali KAC, nato pa so zelo trpeli v zadnji tretjini in podaljšku, a izsilili kazenske strele. Po petih serijah so dosegli pomembno in tudi prestižno zmago proti tradicionalnim tekmecem z druge strani Karavank (3:2).

Na lep način so zaokrožili dobrodelno noto dvoboja, na katerem so zbirali sredstva za pomoč nekdanjemu slovenskemu reprezentantu Alešu Kranjcu, ki se bori s hudo boleznijo.

35-letni Muršak je v Tivoliju odigral 30 tekem, ko je bil v Ligi NHL "lockout" in je čakal na vrnitev v Detroit. Zadnjo tekmo za zeleno-bele je odigral 6. januarja 2013 na stadionu za Bežigradom. Na zimski klasiki se je zbralo kar 8.000 gledalcev, Olimpija pa je premagala Medveščak z 8:4. Muršak je dosegel 18. in 19. gol sezone in dodal še eno podajo. Skupno je na 30 tekmah zabil 19 golov in zbral še 28 podaj v zelenem dresu.

Kako se je bilo po več kot desetih letih znova vrniti v Tivoli?
Zelo lepo se je bilo vrniti v Ljubljano, čeprav se nam na koncu ni izšlo. V uvodnih dveh tretjinah nismo dobro igrali, v zadnji tretjini smo bili boljši. Olimpija je zmagala po zaslugi odličnega vratarja Kolina. Hitro so se vrnili spomini izpred desetih let, ko sem tu igral. Še pred koncem leta bomo še enkrat prišli v Ljubljano in upam, da bomo takrat zmagali.

V sezoni 2012/13 ste odigrali nepozabnih 30 tekem v Ligi Ebel za Olimpijo. Ko so navijači izvedeli, da se vračate v to ligo, so sanjali, da bi se vrnili v Tivoli. Olimpija finančno ni zmožna plačati tako kakovostnega igralca. Kako ste gledali na celoten položaj pred začetkom te sezone?
Bil sem v stiku z gospodom Butaro. Druge ponudbe, ki sem jih dobil, so bile veliko boljše. Ne morem pričakovati, da mi bo Olimpija vse finančno ugodila, saj se vsi zavedamo, da vsi drugi hokejisti igrajo za zelo nizke zneske. Nisem želel, da bi bil daleč najbolj plačan igralec Olimpije. Pogovori so bili in nikoli se ne ve. Morda bo kdaj v naslednjih letih še priložnost, da znova zaigram za Olimpijo. Vidim, da pri Olimpiji dobro delajo. Prva ekipa ima spodbudne izide, zdaj zmaguje tudi na domačem ledu, potem ko so imeli dolgo težave.

Postal sem starejši hokejist. Letos poleti sem mislil, da ne bom dobil več ponudb, a so me poklicali iz Celovca. Nisem mogel zavrniti ponudbe, saj sem blizu doma. KAC je zelo urejen klub. Ugodili so vsem mojim željam, zato sem se odločil, da podpišem dveletno pogodbo. Že dolgo nisem igral tako blizu Slovenije. Vseskozi sem blizu družine in prijateljev.

KAC je vsako leto kandidat za najvišja mesta. Je tudi letos cilj naslov prvaka?
Igramo preveč nekonstantno. Imeli smo veliko poškodb, ampak smo igrali zelo dobro. Ko so se poškodovani igralci vrnili, pa smo doživeli nepričakovane poraze. Smešno je, kako se te stvari odvijajo. Moramo se sestaviti, saj imamo dobro ekipo. V Celovcu seveda ciljamo na naslov prvaka. Vodstvo kluba za zdaj še ni pritiskalo na nas, saj nismo imeli daljšega niza porazov. Jasno je, da bo vse ostalo kot finale Lige IceHL razočaranje.

Kako bi primerjali letošnjo sezono v Ligi IceHL s tisto pri Olimpiji pred enajstimi leti?
Takrat sem bil veliko mlajši in veliko hitrejši, nisem pa imel toliko izkušenj. Olimpija je bila na papirju med slabšimi ekipami v Ligi Ebel, KAC pa velja za eno izmed najboljših moštev. Tekmeci se precej bolje pripravijo na nas. Zdaj nimam več hitre regeneracije in pridejo dnevi, ki bi jih najraje pozabil. Lahko sem srečen, da igram hokej za preživetje.

V Celovcu od tujih okrepitev pričakujejo veliko. Vedno nosijo glavno breme, so nosilci igre.
Zadnje sezone na Švedskem sem imel bolj obrambne vloge. Zdaj sem prišel v Celovec, moram se še navaditi na bolj kreativne naloge. Uigrali smo se v napadu. Zadovoljen sem s statistiko v dozdajšnjem delu sezone.

Ste v stiku s kakšnimi igralci, ki igrajo v Sloveniji?
Sem v stiku s starejšimi igralci. Slišim se z Žigo Pavlinom in Žigo Pancetom. Veliko igralcev se je zamenjalo pri Olimpiji, saj me ni bilo več kot desetletje.

V slovenski reprezentanci je prišel trenutek za pomladitev. Kako gledate na trenutni položaj izbrane vrste?
Že več kot pet let nisem član reprezentance. Spremljam tekme Olimpije, Jesenic in reprezentance. Mladih igralcev ne poznam dobro. Potrebna je menjava igralcev. Naša generacija je stara okoli 35 let, vsi imajo že družine. Veliko igralcev želi še vedno pomagati. Navijači morajo biti potrpežljivi, saj uspeha ne bo kar čez noč. Manjše države imajo vedno težave, ko se menjajo generacije. Potencial v Sloveniji zagotovo imamo.

Vas je novi selektor Edo Terglav poklical?
Ne. Po olimpijskih igrah leta 2018 sem vse skupaj dobro premislil in se odločil, da ne bom več igral za reprezentanco. To je bila dokončna odločitev, poti nazaj ni več. Mislim, da sem dal veliko reprezentanci. Imel sem veliko poškodb v preteklosti in težko sem sestavil celotno sezono. Z malo več počitka je vse lažje.