Radio Ga-Ga je kot Zvezdne steze - naslednja generacija je že v pogonu, pravi Hribar. Foto: MMC RTV SLO
Radio Ga-Ga je kot Zvezdne steze - naslednja generacija je že v pogonu, pravi Hribar. Foto: MMC RTV SLO

Da, Radio Ga-ga je polnoleten in ob življenjski prelomnici oddaje smo se pogovarjali s Hribarjem, možem, ki je vdihnil življenje Angeli, generalu Guzmanu, Čolniču in drugim legendarnim gagajevskim likom. Kako nastajajo oddaje, kaj je bil najbolj nezaslišan dogodek na snemanju, imajo Hribar in njegovih šest "ta malih" dovolj energije za še (vsaj) 18 let?

Radio Ga-ga je polnoleten. Ste tudi ustvarjalci oddaje postali zrelejši, izkušenejši?
Izkušnje in zrelost se odražajo v tem, da sem šel prek meje svoje egocentričnosti in se začel ukvarjati z (kar 20 let!) mlajšimi sodelavci ter se usmeril v to, da iz njih naredim pravo testo za oddajo. Na to sem najbolj ponosen.

Kako ste našli sodelavce, ste jih poiskali ali so se javili sami?
Delati sam osem ur vsak teden je bilo res naporno, to je nekako tako, kot da bi odigral pet radijskih iger v enem dnevu, čutil sem, da moram najti še koga ... Javljali so se različni ljudje, a zavedel sem se, da moram delati po intuiciji, videti človeka in po nekaj minutah vedeti, če je iz pravega testa. Vsakega, ki mi je dal ta občutek, sem dal takoj v eter. In pri nobenem se nisem zmotil. Tako sem nabral ekipo šestih ljudi, a malo me moti, da se zdaj vsi pulijo za njih. Moje najpomembnejše sporočilo za fante je: Lahko delate, kjer koli hočete, a nočem, da vam identiteta, ustvarjalnost pade, če delate na slabšem projektu. Vse poti so jim odprte. Nevoščljivosti ni, če pridejo na boljše ...
"Če si vržen v vodo, se moraš močno skoncentrirati, tako je adrenalin večji. Fanjte do začetnega aviza ne vedo, o čem bomo govorili ..."
Dokler je ustvarjanje oddaje užitek, veselje, pa bomo skupaj delali naprej.

Koliko pa se s fanti dogovorite vnaprej o temi oddaje? Ali gre večinoma za improvizacijo?
Niti pet minut prej jim ne povem, za kaj bo v oddaji šlo. Če si vržen v vodo, se moraš močno skoncentrirati, tako je adrenalin večji. Fanjte do začetnega aviza ne vedo, o čem bomo govorili, samo režiser in tonski mojster sta seznanjena s temo, da pripravita efekte in glasbo.

Torej se morate s sodelavci zares dobro poznati, da "čutite en drugega"?

Da, ves čas smo v kontaktu, tudi čez teden, saj črpam navdih iz značajev "ta malih". Tako je oddaja še bolj dovršena in vsakemu liku pisana na kožo.

"Sprva sem sicer imel zamisel, da bi se oddaja imenovala Ja, Mi - po imenih Janez in Micka, na katerih slonita tako zgodovina in prihodnost slovenstva. A na srečo ga nisem tako "pobiksal" ..."
Od kod je prišla ideja za ime oddaje, obstaja kakšna povezava z istoimensko pesmijo skupine Queen?

Da, zamisel je prišla od Queenov. V času, ko je nastala oddaja, sem delal na radiu. Besedilo se mi je zdelo zanimivo, saj je v tistem času radio izgubljal boj s televizijo, kot ga zdaj televizija s spletom, vsaj pri mlajših generacijah. Sprva sem sicer imel zamisel, da bi se oddaja imenovala Ja, Mi - po imenih Janez in Micka, na katerih slonita tako zgodovina in prihodnost slovenstva. A na srečo ga nisem tako "pobiksal" ...

Se spominjate kakšnega še posebno zanimivega dogodka ali pripetljaja s snemanja oddaj?
Dogodkov je bilo ogromno, a najbolj divje je bilo v času Emila Filipčiča. V začetku devetdesetih, ko se je začel javni boj proti aidsu, je prišla v studio gospa iz neke znane ljubljanske trgovine, da bi predstavila kondome in njihovo uporabo, saj so se takrat začeli pojavljati tudi na oddelkih za kozmetiko. No, Emil je slekel hlače in rekel, da mora to poskusiti. Kondoma si ni in ni mogel natakniti, ni šlo. Zato si je ga je dal na glavo, ga - seveda - strgal, tisto, kar je od kondoma ostalo, pa se mu je odbilo v čelo. No, osem ur, kolikor je trajala oddaja, je imel kondom kar na glavi. Predstavniki omenjene trgovine so bili šokirani ...
"Očitno nam uspeva nekakšna univerzalno privlačna oddaja, a na popolnoma drugačen način. Ali pa je slovenski humor zares tako slab?"

Sicer pa Jure Godler piše knjigo o fenomenu Radia Ga-Ga, a je precej skrivnosten. Zanimivo se mi zdi, da je po 18 letih, kar je zares dolga doba v času, ko si zastarel že po dveh letih - že po prvem viktorju, ki sem ga dobil, so mi začeli namigovati, da bo počasi najbrž treba razmišljati o čem drugem -, še vedno trendovski. Pravzaprav je nastala prava ekspanzija, tudi po zaslugi MMC-jevega objavljanja videov, imamo tudi predstave Radio Ga-ga ... Očitno nam uspeva nekakšna univerzalno privlačna oddaja, a na popolnoma drugačen način. Ali pa je slovenski humor zares tako slab?

Ste se v vsem tem času katerega izmed likov naveličali? Vam je kakšen še najbolj pri srcu?
Najbolj popularen lik v vsem času Radia Ga-Ga je bila Angela, stara gospa, zdravnica. A ta lik se je v meni tako izpel, da sem ga podzavestno umaknil v dom upokojencev, nato pa je umrl(a). Pokopal sem svoj največji adut, a prek lika nisem čutil več moči. Tako je bilo tudi z generalom Guzmanom, nekateri liki pa so za nedoločen čas odšli na potovanje ... Tudi Radio Ga-Ga v celoti bom predal, ko bom izpet. Ko ne bo več notranje energije, se bom poslovil. Če bo treba, kar med oddajo.
"Ko ne bo več notranje energije, se bom poslovil. Če bo treba, kar med oddajo."

Kaj je glavna razlika med vašim delom na radiu in televiziji?
Na televiziji mora vse potekati po scenariju, že zaradi velike ekipe. Situacije so predvidene in ničesar ne moreš kar prepustiti naključju. Scenarij za oddajo Hri-bar piše Bojan Kranjc in vanj se namenoma ne vmešavam, saj ne bi rad, da se moj duh iz radia preseli tudi na televizijo.

Se Radiu Ga-Ga obeta še 18 let?
Zdi se mi, kot da sem šele začel, kot da oddajo delam en mesec, eno leto ... Pri takšnih odzivih, kot jih dobivamo zdaj, ima oddaja enostavno moč, ki se jo čuti! Lahko bo trajalo še eno leto, deset let ... Radio Ga-Ga je kot ljubljanska borza - še Arhar ne zna povedati, kaj bo jutri z delnicami Petrola, Laškega, Telekoma ...

Ana Medved in Alenka Klun

Kako nastaja Radio Ga-Ga, si oglejte v priloženih videoposnetkih: