Grimmski na naslovnici glasbene revije RSQ. Foto: Grimmski
Grimmski na naslovnici glasbene revije RSQ. Foto: Grimmski
Skupina ne želi, da se jo označuje kot 'indie' ali 'rešitelji slovenske glasbe'. Foto: Grimmski
Grimmski v polni postavi. Foto: Grimmski

S skupino, ki je trenutno na študijskem odmoru, zato bo nov album začela snemati poleti, koncertirati pa z eno izjemo šele leta 2010, smo se pogovarjali po njihovem sodelovanju na MMC-jevem glasbenem festivalu. Skupino Grimmski sestavlja četverica v postavi Bor Gregorčič (bobni), Irenej Mesiček (kitara), Jure Baloh (bas) in Peter Žargi (vokali, klaviature), ki je tudi prevzel vlogo odgovarjalca na naša vprašanja.

1. Zakaj ste se sploh prijavili na MMC festival?
Sodelovanje na MMC festivalu se nam je enostavno zdela ena izmed priložnosti predstaviti se še več ljudem, ne da bi se s tem odmaknili od naših načel glede promocije benda.

2. Kateri je najučinkovitejši način za manjše, še neznane alterbende, da prodrejo na glasbeno sceno?
Po našem gre tukaj za kombinacijo več načinov ... Ni ene same preverjene poti, odvisno je tudi od tega, kaj ima nekdo za prodor. Dejansko imajo, recimo, žanrsko omejeni bendi veliko več možnosti, da se predstavljajo neki publiki, ker so ti glasbeni kanali bolj usmerjeni, preverjeni in imajo stalno poslušalstvo, željno variacij ene in iste zvrsti. Na splošno lahko bend samo upa, da se mu uspe čim bolj povezati, si narediti reklamo med ljudmi, prijavlja se lahko na natečaje itd., predvsem pa mora v vsem, česar se loti, vztrajati in nuditi občinstvu nekaj svojevrstnega – ostalo pride samo, s časom. Je pa tu vedno vključeno tveganje, brez tega ne gre.

3. Zvok, kakršen je vaš, je na mednarodni glasbeni sceni zelo "in". Zakaj se vam zdi, da se pri nas nikakor ne prime? Navsezadnje je težava že z rockom na sploh - Siddharta in Dan D so edini "rockzvezdniki" v poplavi instant popzabavljačev ...
V bistvu našega zvoka ne dojemamo kot "in". Ne trudimo se obračati po sodobnih smernicah, čeprav imamo modernost zvoka za samoumevni parameter skupine - ampak v tem smislu, da sami poizkušamo kreirati to modernost, ne pa ji slediti v obliki, kot si jo zamislijo drugi. Seveda pa so določeni tipi "zvoka" tudi nam za inspiracijo. Tudi v Sloveniji se bo, upam, sčasoma prijela vsaj neka sodobnost, ker živimo dejansko v glasbenem paleolitiku, predvsem kar se tiče mainstreama. T. i. alternativa tako in tako gnije v svojem samozadostnem brlogu, naši vzorniki (in na sploh bendi, na katere novinarjem in poslušalcem sprožimo asociacije) pa so vedno bili v večini bendi, ki so ravno zaradi svoje drugačnosti bili izredno priljubljeni.

4. Pred meseci ste v sklopu koncertov Music De Tour koncertirali skupaj z Gutti, The Tide in Naleen. Vidite te skupine kot vašo neposredno konkurenco ali so vam morda celo neke vrste vzorniki?
Teh skupin ne vidimo ne kot konkurence ne kot vzornikov; gre za bende, ki smo se povezali iz praktičnih namenov, saj se nam je zdelo na določeni točki lažje (iz promocijskega vidika) ponuditi ljudem neke vrste paket.

5. Ko smo vas (z omenjenimi skupinami) lani označili za "smetano indieglasbe" in vas opisovali kot rešitelje slovenske glasbene scene, ste se uradno pritožili, češ da omenjeni bendi niste odobrili te objave, oporekali pa ste tako oznakam indie kot postavitvi za alternativo poceni glasbe. Zakaj? Hvala bi vam morala goditi, reklama na nacionalnem mediju pa ne škodi?
Hvala in reklama sta vedno več kot dobrodošli, dokler se hvali in reklamira prave stvari. 4 bendi, ki so ravnokar začeli brcati v slovenskih glasbenih vodah, še ne morejo tvoriti smetane, zlasti na sceni (torej indie), ki je pri nas še ni. Kot drugo se je oznaka indie že zdavnaj tako močno zakoreninila kot opisni pridevnik nekega žanra, s katerim Grimmski nimamo nič, novinarji pa jo zelo veselo lepijo na vsak drugi bend (bendi pa to ponavadi celo radi vidijo, iz meni nedoumljivega razloga). Kot tretje pa je bil članek v svoji biti nazoren primer površinskega novinarstva, ki predstavlja enega od problemov, na katere znova in znova opozarjamo. Pri opisu benda je bil v večini enostavno skopiran tekst iz komentarja na spletni strani Radia Študent, medtem ko uporaba besed, kot so "alternativna elita" in "indiesmetana", ter nenehno spotikanje ob turbo/playback izvajalce zelo uspešno briše meje ravno med tako imenovano instant-pop sceno in tisto, ki bi si jo naši novinarji želeli oklicati za "pravo".

6. Če bi lahko igrali kot predskupina mednarodnemu glasbenemu zvezdniku, kdo bi to bil?
Odvisno od posameznih članov, po mojem. Osebno bi si trenutno najraje želel igrati z Davidom Bowiejem, Massive Attack, Placebo.

7. Vidite na mednarodni glasbeni sceni kakšne večje premike, razvijanje novih smernic, ki bi jim morda želeli slediti?
Smernice pridejo in gredo; mednarodni premiki nas samo usmerjajo k načinu dela, ki prinese lastne, nove smernice. Razlika med ustvarjanjem trenda in sledenjem trendu je namreč gromozanska, in prvo bi z veseljem delali, drugega pa, če se le da, ne. Se pa s tem ne gre zavestno ukvarjati. Pomembno je, da iščeš svojo lastno smer, ostalo pa sledi ali pa tudi ne. No, da se vrnem na prvotno vprašanje – trenutni premiki name osebno niso kaj dosti vplivali, večinoma zaznavam glasbo (mogoče bi lahko rekel na žalost) z nekajletnim zamikom (smeh).

K. S.

Spodaj lahko poslušate pesem Obsession, s katero so sodelovali na MMC-jevem glasbenem natečaju.