Foto: EPA
Foto: EPA

Kot je sporočila Evropska obrambna agencija (EDA), so se izdatki za vojsko in obrambo v Uniji zvišali že osmo leto zapored. Veliko držav je poudarilo, da so morale povečati porabo zaradi grožnje Rusije in vojne v Ukrajini.

Šest izmed 27 držav članic Evropske unije je lani povečalo svoje vojaške izdatke za več kot 10 odstotkov. Na Švedskem so se povečali celo za več kot 30 odstotkov, saj je država zaprosila za članstvo v zvezi Nato. A nekatere države se za povečanje izdatkov niso odločile – Francija je v letu 2022 na primer povečala svoje vojaške izdatke le za 0,7 odstotka, poroča Euronews.

Države članice EU-ja so kot celota za obrambni sektor namenile 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je precej pod dvoodstotnim ciljem, ki ga je določil Nato. V Nato je sicer vključenih 22 članic EU-ja.

Borrell: "Precejšnje vrzeli"

Kljub povečani porabi pa evropska obrambna industrija ne more zadovoljiti povpraševanja po orožju in drugi vojaški opremi iz Ukrajine. Evropa se je zavezala, da bo Kijevu do marca prihodnje leto dobavila milijon izstrelkov, čeprav se ta cilj že zdaj zdi nedosegljiv.

"Naše oborožene sile morajo biti pripravljene na vse zahtevnejše čase," je dejal Josep Borrell, visoki zunanjepolitični predstavnik Unije, vendar pa priznal, da so v obrambni zmogljivosti Unije "precejšnje vrzeli". "Še vedno zaostajamo za drugimi igralci," je dejal.

Rusija tako načrtuje, da bo v leta 2024 povečala svoje vojaške izdatke za 67 odstotkov, kar bi predstavljalo kar 30 odstotkov njihovega BDP-ja.