Gjap je umrl 4. oktobra v starosti 102 leti, potem ko je zadnja štiri leta preživel v vojaški bolnišnici v Hanoju. Zadnja dva dni so potekale uradne žalne slovesnosti in v prestolnici Hanoj se mu je poklonilo več deset tisoč ljudi, tudi vodilni predstavniki države.

Pred njegovim domom se je zbralo več deset tisoč ljudi, ki so po več ur čakali, da se poklonijo spominu na pokojnega junaka vojne za neodvisnost.

V nedeljo je na ulicah Hanoja potekal velik pogrebni sprevod, nato pa so generalove posmrtne ostanke z letalom prepeljali v njegov rojstni kraj v pokrajini Kvang Binh.

Ob boku največjim
General Gjap je bil izjemen strateg in ima ogromno zaslug za zmago nad francoskimi in ameriškimi silami. V vietnamski zgodovini je njegovo mesto takoj za voditeljem osvobodilnega boja Ho Ši Minhom.

Čeprav krhke postave in brez vojaške izobrazbe, velja Gjap za enega najpomembnejših vojaških poveljnikov v 20. stoletju, saj mu je uspelo poraziti veliko bolje opremljeno vojsko.

Zgodovinarji ga primerjajo s takimi velikani, kot so Montgomery, Rommel in MacArthur. Zaradi svojih vojaških zmag si je prislužil vzdevek "rdeči Napoleon".

Nekdanji učitelj zgodovine je kot vojaški poveljnik povedel svoje enote v zmago nad Francozi leta 1954 v bitki pri Djen Bjen Fuju. Zmaga je končala francosko kolonizacijo Vietnama, vodila pa je tudi v delitev države in izbruh novih sovražnosti, tokrat med komunističnim severom in jugom države, ki so ga podpirale ZDA.

Veljal je tudi za pobudnika zadnje ofenzive na Južni Vietnam, ki se je 30. aprila 1975 končala s padcem Sajgona, prestolnice Južnega Vietnama. Dogodek je pomenil konec vietnamske vojne in je vodil v vnovično združitev Vietnama pod komunistično oblastjo.