Skupni volilni seštevek desnosredinske stranke Fine Gael in laburistov je preskromen za vnovično oblikovanje vlade.

Pred 4 leti prejeli kar 55 odstotkov
Po izidih inštituta Ipsos, ki je opravil vzporedne volitve za Irish Times, naj bi stranki premierja Kennyja Fine Gael pripadlo 26,1 odstotka, laburistom pa 7,8 odstotka glasov. Stranki sta se tako odrezali veliko slabše kot na prejšnjih volitvah leta 2011 - takrat je Fine Gael prejel 36,1, laburisti pa 19,5 odstotka glasov.

Ponovni dvig Fianne Fail in Sinn Feina
Na drugem mestu je tokrat pristala opozicijski desnosredinski Fianna Fail, ki je svojo podporo v primerjavi z letom 2011 skoraj podvojila, na tretjem pa levo usmerjeni Sinn Fein, ki naj bi mu pripadlo slabih 15 odstotkov glasov, medtem ko se je moral leta 2011 zadovoljiti z desetimi.

Po mnenju analitikov naj bi bila najverjetnejša nova vlada pod vodstvom Fine Gael s podporo laburistov in manjših strank (Renua, socialnih demokratov in nekaj neodvisnih kandidatov). Da bi Fine Gael in Fianna Fail skupaj oblikovala vladajočo koalicijo, je malo verjetno, čeprav sta obe desnosredinski stranki.

Zamudno štetje zaradi posebnosti sistema
Irsko najverjetneje čakajo težka koalicijska pogajanja, če ne celo politični zastoj in ponovne volitve. Doslej vladajočima strankama naj bi namreč pripadlo nekje med 58 in 68 poslanskih sedežev, kar ni niti približno dovolj za večino v 158-članskem parlamentu; večino lahko dosežejo le z neodvisnimi kandidati ali manjšimi strankami.

Štetje glasov naj bi trajalo kar nekaj časa, med drugim zaradi specifičnega volilnega sistema na Irskem, in uradni rezultati po preštetju večine glasov naj bi bili znani šele v nedeljo. Udeležba je bila malo pod 70 odstotki.

Irska okrevala z zategnjenim pasom
Ob prejšnjih parlamentarnih volitvah leta 2011 je bila Irska, nekoč zaradi svoje hitre gospodarske rasti znana kot keltski tiger, v recesiji in se je dušila pod bremenom dolgov. Irci so zato tedaj vladajočo Fianno Fail kaznovali z najhujšim porazom v zgodovini države. V obdobju zdajšnje vlade se je na Irskem sicer izboljšala gospodarska rast in zmanjšala brezposelnost, toda zaradi varčevalnih ukrepov večina ljudi ne občuti gospodarskega okrevanja.