Gre za dodatek k načrtu za rešitev statusa pokrajine, ki ga je pripravil odposlanec ZN-a za Kosovo Martti Ahtisaari, VS-ju pa ga je predal njegov pomočnik. V samem načrtu namreč neodvisnost pokrajine ni omenjena niti z besedico, je pa finski diplomat že prej napovedal, da bo ob tem izdal še posebno mnenje, v katerem bo jasno definiran njegov predlog.

Razprava v VS-ju o Ahtisaarijevem predlogu se bo najverjetneje začela 26. marca, trajala pa bi lahko celo do konca leta.

Južnosrbska pokrajina z dvema milijonoma prebivalcev je pod mednarodnim nadzorom že od leta 1999, ko so na Kosovo vkorakali vojaki ZN-a in nadomestili srbske sile, ki naj bi ubijale in izseljevale albansko prebivalstvo.

Če bo sprejet, bo Ahtisaarijev predlog Kosovu prinesel osnovo, na podlagi katere bo lahko v prihodnosti razglasilo neodvisnost. Tej za zdaj srbske oblasti ostro nasprotujejo, saj so prepričane, da je s tem kršena suverenost Srbije.

Dodatek k Ahtisaarijevemu načrtu predlaga, da se Kosovu dovoli vstop v mednarodne organizacije, v katere so sicer včlanjene suverene države. Kot predvideva načrt, naj bi policija ostala v rokah ZN-a, ohranila pa naj bi se tudi misija Nata, ki ima v pokrajini nameščenih 16.500 vojakov.

Ahtisaarijevemu načrtu odkrito nasprotuje Rusija, ki meni, da so bili pogovori, na podlagi katerih je nastal predlog, končani prehitro. Hkrati pa ruske oblasti zatrjujejo, da bodo podprle rešitev, ki jo bodo sprejeli tako Srbi kot Albanci, kar pa je po mnenju Ahtisaarija nemogoče.