Bela hiša meni, da je eden glavnih namenov za strmoglavljene vlade pod vodstvom premierja Fouada Siniore poskus Sirije, da libanonski vladi prepreči oblikovanje sodišča, ki bi sodilo vpletenim v atentat na nekdanjega libanonskega premierja Rafika Haririja. Ta je bil ubit v eksploziji avtomobila bombe februarja leta 2005, v atentat pa je bila po prepričanju marsikoga vpletena Sirija, kar ta odločno zavarča.

Demokratičen Libanon ključen za ZDA
Tiskovni predstavnik Bele hiše Tony Snow ni želel razkriti podrobnosti, saj naj bi šlo za zaupne podatke. Dejal je le, da je podpora suverenemu, demokratičnemu in naprednemu Libanonu eden ključnih elementov ameriške politike na Bližnjem vzhodu. Po mnenju Bele hiše je vsak poskus destabilizacije libanonske vlade kršitev določil resolucij Varnostnega sveta ZN-a.

Hezbolah zahteva večji vpliv
ZDA so svoje ugotovitve sporočile le dan po tem, ko je vodja Hezbolaha šejk Hasan Nasrala od libanonskega premierja Siniore zahteval, da se do sredine novembra dogovorijo o oblikovanju vlade narodne enotnosti in mu v nasprotnem primeru zagrozil s protesti, na katerih bodo pozivali k predčasnim volitvam.

Napetosti v Libanonu so sprožile tudi zahteve Hezbolaha, ki ima v vladi trenutno dva ministra, da dobi dve tretjini ministrov in s tem pravico veta na vse odločitve, poroča BBC. To bi Hezbolahu omogočilo, da blokira potrditev mednarodnega sodišča za sojenje atentatorjem na Haririja. Po atentatu so v Libanonu izbruhnili množični protesti proti Siriji, kar je pripeljalo do umika sirske vojske iz države, kjer je bila 30 let.

Marca je Varnostni svet ZN-a odobril oblikovanje mednarodnega sodišča za umor Haririja in oktobra libanonskim oblastem poslal osnutek načrta za sodišče, ki ga morata potrditi libanonska vlada in parlament. Atentat na Haririja še vedno preiskuje posebna preiskovalna komisija ZN-a. Septembra so presikovalci odkrili, da je Haririja najverjetneje ubil samomorilski napadalec.