Od sprejema deklaracije leta 1948 so človekove pravice bolj priznane in zagotovljene po vsem svetu, vendar so v zadnjih letih pod stalnim napadom dostojanstvo in enakost pravic, ki jih obljublja, so opozorili Združeni narodi. Foto: Reuters
Od sprejema deklaracije leta 1948 so človekove pravice bolj priznane in zagotovljene po vsem svetu, vendar so v zadnjih letih pod stalnim napadom dostojanstvo in enakost pravic, ki jih obljublja, so opozorili Združeni narodi. Foto: Reuters

Ob dnevu človekovih pravic, ki poteka pod geslom Dostojanstvo, svoboda in pravičnost za vse, Združeni narodi (ZN) pozivajo, da morajo njene vrednote ostati vodilo naše družbe. Pravice, zapisane v deklaraciji, pripadajo vsem, ne glede na raso, vero, lokacijo ali katero koli drugo okoliščino, so spomnili. Vse so tudi enako pomembne, naj bodo to državljanske, politične, ekonomske, socialne ali kulturne pravice, poudarjajo Združeni narodi.

Pred 75. obletnico sprejema splošne deklaracije v letu 2023 ZN začenja tudi celoletno kampanjo predstavitve splošne deklaracije s poudarkom na njeni zapuščini, pomenu in aktivizmu. Od sprejema deklaracije leta 1948 so človekove pravice bolj priznane in zagotovljene po vsem svetu, vendar so v zadnjih letih pod stalnim napadom dostojanstvo in enakost pravic, ki jih obljublja, so opozorili.

Visoki komisar ZN-a za človekove pravice Volker Türk, ki je pravkar obiskal Ukrajino, je poudaril veliko trpljenje tamkajšnjih prebivalcev, a opozoril, da se, medtem ko se poroča o vojni v Ukrajini, pozablja na druge krize. Na Haitiju prebivalce terorizirajo nasilne tolpe, ki jih po poročanju medijev vodijo vplivni politiki ali poslovneži, v Jemnu kljub prekinitvi ognja še vedno poročajo o mučenju, samovoljnih aretacijah, tihotapljenju ljudi in spolnem izkoriščanju, v Afganistanu so iz javnega življenja izrinjene ženske in dekleta, v Mozambiku se pet let po izbruhu konflikta nadaljujejo spopadi, v Somaliji, kjer vlada uničujoča suša, se je število žrtev napadov teroristične milice Al Šabab letos povečalo za več kot 50 odstotkov, je naštel.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ob tem poudarja, da je temeljna človekova pravica vseh ljudi tudi zdravje. "Brez zdravja za vse ni dostojanstva, svobode in pravičnosti. Pravica do zdravja pomeni zagotavljanje dostopa do cenovno dostopne in kakovostne zdravstvene oskrbe vsem in povsod," so zapisali na spletni strani.

Varuh človekovih pravic Svetina poudaril besedi človek in ljub

Na težave pri dostopu do zdravstvenih storitev je opozoril tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina. Kot je naštel, številni nimajo izbranega osebnega zdravnika, otroci z motnjami v duševnem zdravju so zaradi pomanjkanja strokovnjakov ostali brez ustrezne obravnave, čakalne vrste so nerazumno dolge, varovani oddelki v institucijah so prezasedeni.

"Le z osebno odgovornostjo in mislijo na človeka, o usodi katerega odločamo, bomo namreč lahko krepili družbo, ki je človekoljubna, vključujoča in ne pozablja na nikogar," je ob mednarodnem dnevu človekovih pravic dejal Peter Svetina. Foto: BoBo

Po oceni Svetine pa je kljub nekaj odprtim vprašanjem "standard človekovih pravic v Sloveniji sorazmerno visok". A je dogajanje v zadnjih nekaj letih, tudi pričujoče krize, dodobra zamajalo naš občutek varnosti in naš vrednostni sistem, strah pred neznanim pa je večji kot kadar koli prej, meni Svetina. Ob letošnjem dnevu človekovih pravic zato želi vse spodbuditi, da se pri poklicnem ali zasebnem delovanju večkrat spomnimo na dvoje slovenskih besed: človek in ljub. "Če s sočutjem in skrbnostjo poskrbimo za sočloveka, s tem ne oblikujemo pogojev kakovostnega življenja samo zanj, pač pa za celotno skupnost," je dodal.

"Dandanes, ko se zdi, da nam manjka vizije države in pozitivnih sprememb, je ravno človečnost lahko pomembna nevidna sila povezovanja družbe. Za polno uveljavljanje človekovih pravic onkraj naših sebičnih želja ali potreb moramo torej iskreno na piedestal ponovno postaviti človeka," je sklenil Svetina.

MZZ poziva k polnemu spoštovanju človekovih pravic

Tudi na slovenskem zunanjem ministrstvu ob dnevu človekovih pravic pozivajo k njihovemu polnemu spoštovanju za vse ljudi, saj so univerzalne, nedeljive in enake za vse. Poudarjajo, da so bile človekove pravice letos tudi pomembna prednostna naloga ministrstva. "Dosegli smo pomembne mednarodne mejnike na področju povezovanja vprašanj življenjskega okolja s človekovimi pravicami in na področju prizadevanj za boljše varstvo človekovih pravic starejših na svetovni ravni," so navedli v sporočilu za javnost.

Dodajajo, da je slovenska diplomacija delovala tudi v bran človekovih pravic žensk in v podporo njihovemu polnemu vključevanju v politične, varnostne, ekonomske, razvojne in druge procese na vseh ravneh. Na zunanjem ministrstvu poudarjajo, da deklaracija o človekovih pravicah tudi po 74 letih še naprej predstavlja ideal, standard in cilj na področju človekovih pravic. "Slovenija bo vedno podpirala varstvo in spoštovanje človekovih pravic po svetu, odpravo njihovih kršitev, boj proti nekaznovanosti za kršitve človekovih pravic in boj za zagotovitev odgovornosti za te kršitve," so zapisali.

Spomnili so še, da Slovenija tudi kandidira za članstvo v Svetu ZN-a za človekove pravice, ki je osrednji medvladni organ za to področje v okviru Združenih narodov, za obdobje 2026–2028.