V rednem in domnevno zadnjem letnem nagovoru pred rusko dumo je Putin začrtal zunanjepolitične in gospodarske cilje države v prihodnjem letu, pri čemer ni skoparil s kritiko do tujega vmešavanja v notranje razmere.

Ščit botroval zamrznitvi sporazuma
Putin je napovedal zamrznitev ruskih obvez iz sporazuma o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi (CFE), ki je bil podpisan leta 1990 med takratnimi državami Varšavskega pakta in zveze Nato. Poteza je uperjena proti ameriškim napovedim, da bodo na čeških in poljskih tleh zgradili sistem protiraketne obrambe, ki je po mnenju Moskve kljub pomirjajočim besedam iz Washingtona sistem na mejah Rusije uperjen predvsem proti njej.

Vse članice severnoatlantske organizacije po Putinovih besedah sporazuma še niso ratificirale oziroma ga ne izpolnjujejo, saj bi postavitev sistema za protiraketno obrambo na Poljskem in Češkem kršila načela sporazuma.

Putin meni, da lahko ščit ustvari "resnično nevarnost in morebitna neprijetna presenečenja," napovedal pa je tudi možnost ruskega umika iz sporazuma, če države Nata med pogajanji ne bodo upoštevale ruskih pritožb. Moratorij bo veljal, dokler "vse države sveta" ne bodo ratificirale in izpolnjevale sporazuma. Ameriška državna sekretarka Condolleeza Rice je v odzivu na očitke o destabilizacijski vlogi načrtovanega protiraketnega ščita v Evropi dejala, da so ti smešni.

30 držav je leta 1999 sprejelo dopolnjeni sporazum o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi, ki je določil teritorialno ozemlje njegove veljave. Do zdaj so ga ratificirale le Belorusija, Kazahstan, Rusija in Ukrajina, zahodne države pa njegovo ratifikacijo pogojujejo z izpolnitvijo zahtev Carigrajskega vrha iz istega leta. Od Rusije zahtevajo umik njenih sil iz Gruzije in Moldavije.

Globoka skrb Nata
Natov generalni sektretar Japp de Hoop Scheffer je od ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova zahteval pojasnilo o odločitvi za moratorij na sporazum o neširjenju oboroženih sil in od njega dobil sporočilo, da Putin misli resno. Scheffer je tudi zavrnil trditev, da se Nato ne zmeni več za določila sporazuma. Zavezništvo je na vrhu zunanjih ministrov v Oslu izrazilo globoko zaskrbljenost, razočaranje in obžalovanje zaradi ruske namere, saj v Natu menijo, da je omenjeni sporazum eden izmed temeljev varnosti v Evropi.

Tuji denar za notranje disidente
Ne vidi rad vsak politične stabilne in naraščajoče gospodarske moči naše države, je Putin še povedal med govorom. Nekateri uporabljajo demokratično ideologijo, da se vmešavajo v naše zadeve, je dejal o vedno večjem dotoku tujega denarja za domačo opozicijo in nevladne organizacije, a ni izrecno omenjal držav.

"Dandanes se uporabljajo demokratični slogani, vendar za njimi stoji en sam namen - kako izkoristiti unilateralne prednosti in zaščititi lastne interese," je dejal o pravih namenih tujcev.

Parlamentarce je pozval, naj čim prej sprejmejo amandmaje, ki bodo zaostrili kazni proti ekstremistom. Čeprav ni izrekel konkretnih imen, je znano, da so se ruski predstavniki nedavno pritožili Washingtonu zaradi ameriškega financiranja ruskih organizacij, ki se ukvarjajo s promocijo demokracije.

Med gospodarsko-socialnimi temami je Putin izpostavil načrt, po katerem bi dobičke od prodaje energentov uporabili za spodbujanje prostovoljnega zavarovanja, povišanje pokojnin za 65 odstotkov, vlaganje v gradbeništvo s pomočjo sredstev iz bankrotiranega Jukosa in gradnjo 26 jedrskih elektrarn, s katerimi bi do leta 2020 energetske kapacitete povečali za dve tretjini. Napovedal je tudi uvedbi sistema proporcionalnega predstavništva, ki naj bi omogočal pravično porazdelitev glasov na decembrskih volitvah v spodnji dom parlamenta.

Koliko časa še v sedlu?
Med govorom se je poklonil tudi v ponedeljek umrlemu predhodniku Borisu Jelcinu, kar je za en dan zakasnilo govor pred obema domovoma dume.

To je bil verjetno zadnji letni Putinov govor, saj na predsedniških volitvah marca prihodnje leto po sedanji ustavi ne sme več kandidirati. Kljub temu pa ostajajo ugibanja, da bodo tudi zaradi njegove priljubljenosti med Rusi nastale spremembe ustave in bo kandidral še tretjič.