Putin, ki je v Moskvi gostil češkega kolega Vaclava Klausa, je prepričan, da bi z namestitvijo desetih raketnih prestreznih sistemov na Poljskem in radarske postaje na Češkem nadzorovali rusko ozemlje vse do Urala, česar pa Rusija po njegovih besedah ne namerava dopustiti.

Putin: Iran ne predstavlja grožnje
Putin je zavrnil opombe Klavsa in ZDA, da protiraketni ščit ni usmerjen proti ruski federaciji, ampak naj bi služil kot obramba pred morebitnim napadom Irana. Po navedbah ruskega predsednika Iran ne pomeni nikakršne grožnje in je še dolgo ne bo. "Da bi bili grožnja teroristi, pa je smešno - oni uporabljajo drugačne metode," je prepričan Putin.

Vrnitev v čas hladne vojne
Spor ZDA in Rusije glede protiraketnega ščita obe velesili vrača v čas hladne vojne, iz katerega je tudi izraz "vzajemno uničenje", ki povzema izraz "obojestransko zagotovljeno uničenje" (MAD - Mutual Assured Destruction). Ta je v času pred padcem berlinskega zidu označeval politiko vzajemnega odvračanja napada med blokoma, ko bi začetek "tople" vojne pomenil obojestransko uničenje.

Ministri Nata o odnosih z Rusijo
Na ostre Putinove besede in njegovo napoved, da bo Rusija zadržala izvajanje Sporazuma o konvencionalnih silah v Evropi (CFE), so se z zaskrbljenostjo odzvali zunanji ministri Nata na neuradnem zasedanju v Oslu. Kot je povedal generalni sekretar Jaap de Hoop Scheffer, so članice novico sprejele z "resno zaskrbljenostjo, razočaranjem in globokim obžalovanjem", saj je CFE po njegovem prepričanju eden izmed temeljev evropske varnosti.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je na srečanju sveta Nato - Rusija poudaril, da je Rusija do zdaj edina spoštovala pogodbo o CFE-ju, Nato pa obtožil, da ruši varnostno ravnotežje v Evropi ter Rusijo obravnava kot sovražnico. Rusija zato predlaga zamrznitev izvajanja CFE-ja, dokler ga ne bodo začele izpolnjevati vse države zveze Nato, ki ga še niso ratificirale, ker naj Rusija ne bi izpolnjevala svoje obljube o umiku svojih sil iz Moldavije in Gruzije.